Lahko Slovenija umakne priznanje Palestine?
Le upamo lahko, da Janševa vlada tega ne bo storila

Agnès Callamard v oddaji Marcel
© TV Slovenija
Ko je Slovenija priznala Palestino, so na vladni stavbi izobesili njeno zastavo. Nova (Janševa) vlada pa jo je nemudoma dala odstraniti. "To je zaušnica vsem tistim, ki so verjeli, da bo Slovenija ena od držav, ki bo od Izraela terjala odgovornost. Je klofuta vsem žrtvam izraelskega genocida. Udarec mednarodnemu pravu in udarec zgodovini. Pred 80 leti smo rekli, da se to ne sme ponoviti. Še najbolj pa je to udarec slovenski zavesti in odločnosti, da bo stala na pravi strani zgodovine," je v oddaji Marcel na TV Slovenija dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.

Izraelske zastave na vladnih stavbah v Ljubljani v času tretje Janševe vlade
© Gašper Lešnik
Zastava žrtev zgodovinskega zločina
Gre za zastavo naroda, ki je doživel genocid. "Je zastava naroda, ki je izgubil 73.000 svojih ljudi, ki so bili iztrebljeni v genocidu, in to načrtnem. Naroda, ki so mu umorili več kot 18.000 otrok in živi na območju, kjer naj bi vladalo premirje, a se tam vsak teden kopičijo žrtve bombnih napadov. Toda mednarodna skupnost ne naredi nič, da bi to ustavila. Ne pritiska na Izrael, da prevzame odgovornost za to. Zato ta simbolna gesta, izobešenje palestinske zastave na javni stavbi, ogromno pomeni žrtvam in vsemu svetu. Zamenjava te zastave, zastave žrtev zgodovinskega zločina, z zastavo odgovornih za ta zločin je naravnost kriminalna," je poudarila Callamard.
"To je zaušnica vsem tistim, ki so verjeli, da bo Slovenija ena od držav, ki bo od Izraela terjala odgovornost. Je klofuta vsem žrtvam izraelskega genocida. Udarec mednarodnemu pravu in udarec zgodovini."
Slovenija je Palestino priznala. O tem, ali to priznanje lahko umakne, je Callamard povedala: "Vse je mogoče. Če bodo upoštevali ustrezne postopke, lahko le upamo, da nova vlada tega ne bo storila."
Slovenija je Palestini pokazala vrata in jih odprla Izraelu, čeprav je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Netanjahuja, ki mu očitajo odgovornost za vojne zločine in zločine proti človeštvu v Gazi.
Izrael mora prevzeti odgovornost
"Mednarodno pravo še nikoli ni bilo jasnejše. Prav nobenega dvoma ni o zločinih, ki jih je zagrešil Izrael. Pa s tem ne mislim le zadnji dve leti in pol, Izrael te zločine izvaja že desetletja. Mednarodno pravo, Generalna skupščina OZN-a in celo Varnostni svet OZN-a te zločine dokumentirajo v različnih resolucijah. Pri tem ne gre le za amnestijo, ne gre le za prejšnjo vlado Slovenije. To zahtevata naša zgodovinska in pravna zavest. Izrael mora prevzeti odgovornost za dolga desetletja izvajanja zločinov nad Palestinci," je še dejala Callamard.

Slovenija je tako postala 147. članica Združenih narodov, ki je priznala Palestino.
© X / Gov.si
O tem, ali z odstranitvijo palestinske zastave in sklepanjem poslov z Izraelom normaliziramo izraelske kršitve človekovih pravic, zločine proti človeštvu, genocid, pa je Callamard povedala: "Vsi jih normaliziramo. Težava žal ni omejena le na Slovenijo. S tem normaliziramo genocid, normaliziramo etnično čiščenje na Zahodnem bregu in kršimo mednarodno pravo. Delamo se norca iz tega, kar smo gradili 80 let, sistem, ki temelji na pravilih, a ni bil nikoli popoln, zato ga je treba ves čas izpopolnjevati. Toda lok zgodovine je šel v smer, da od oblasti zahtevamo odgovornost. Toda na tej poti smo zdaj naredili obrat za 180 stopinj zaradi sodelovanja in strahopetnosti naših vlad."
Kaj storiti z Netanjahujem, ki je odgovoren za zločine?
Na vprašanje, kaj naj z Netanjahujem, ki je odgovoren za vse te zločine, je Callamard odgovorila: "Dejstvo, da je nova slovenska vlada v prijateljskih odnosih z izraelsko vlado, bi lahko poskusili izkoristiti v imenu pravice. Če ste v prijateljskih odnosih z izraelsko vlado, ji posredujte jasno sporočilo, da ne sprejemate tega, da vaš prijatelj pobija otroke. Da ne sprejemate, da vaš prijatelj krši mednarodno pravo, zaradi česar prihaja do nestabilnosti povsod, ne le v Izraelu ali Palestini, temveč povsod po svetu. Če je vaša nova vlada v prijateljskih odnosih, naj to prijateljstvo izkoristi, da od Izraela zahteva, naj neha to početi. Če tega ne bo storila, je žal strahopetna in soodgovorna kot ZDA in še nekaj drugih držav."

Janez Janša je bil predsednik vlade tudi v času epidemije covida-19. Takrat je šel na obisku v Izrael in se srečal z Benjaminom Netanjahujem. Se bosta srečala tudi zdaj, ko je znova prevzel vodenje slovenske vlade?
© Kabinet predsednika vlade / Gov.si
Cena, ki jo mora Evropa plačati
O tem, kaj sodelovanje Evrope pri genocidu pove o evropskem čaščenju človekovih pravic, pa je Callamard dejala: "Da Evropa ni vredna zaupanja. To je pomembna cena, ki jo mora Evropa plačati. Ne pravim, da je bila Evropa prej raj za človekove pravice, je pa imela vsaj nekaj verodostojnosti. To je bilo povsem izničeno v poltretjem letu podpiranja Izraela pri genocidu. Ta dvojna merila so uničila vsakršno legitimnost Evrope, ki bi jo lahko imela pri zahtevanju zaščite človekovih pravic."
"Če ste v prijateljskih odnosih z izraelsko vlado, ji posredujte jasno sporočilo, da ne sprejemate tega, da vaš prijatelj pobija otroke. Da ne sprejemate, da vaš prijatelj krši mednarodno pravo, zaradi česar prihaja do nestabilnosti povsod, ne le v Izraelu ali Palestini, temveč povsod po svetu."
V tem stoletju živimo v neprestani krizi. O tem, kako je trajna kriza vplivala na človekove pravice, je Callamard povedala: "Zdaj so še pomembnejše kot kdaj koli. Ljudem po vsem svetu je popolnoma jasno, no, mogoče ne ravno povsod, da so človekove pravice zavest človeštva in da moramo storiti vse, da jih varujemo. Jasno pa je tudi, da se množijo akterji, mehanizmi in sile, ki temu nasprotujejo. Trenutno imamo popolno kombinacijo okoliščin s preobrazbo kapitalizma, preobrazbo demokracije in velesilami, ki se borijo za hegemonijo. Vse to hkrati. Točka nič ni le v Gazi, temveč marsikje na svetu."

Protest za priznanje Palestine pred Državnim zborom je v Ljubljani potekal že leta 2014
© Borut Krajnc
Izziv za vse voditelje
Dodala je, da je takšno v tem trenutku 21. stoletje. "Prevladuje plenilski svetovni red, ki ga spodbuja tudi strahopetnost drugih. Temu se moramo upreti. Najti moramo način, da končamo genocid in nestabilnost, ne da bi ustvarili nove konflikte. To je naš izziv, to je izziv za vse voditelje. Če mislijo, da se lahko izognemo pasti 20. stoletja, naj še enkrat pomislijo. To se ne bo zgodilo, če se ne bomo trudili končati vojne, napadov na mednarodno pravo in multilateralizem. To mora biti prednostna naloga vseh nas tudi zaradi lastnih interesov," je v oddaji Marcel na TV Slovenija sklenila generalna sekretarka Amnesty International.

Slovensko-izralesko zavezništvo se poveča v času desnih vlad
© Bor Slana / STA