Vsako sekundo za jedrsko orožje več kot 3200 evrov
Devet držav z jedrskim orožjem je lani za svoj arzenal namenilo 19 odstotkov več sredstev kot leto prej - skupno 102 milijardi evrov
Devet držav z jedrskim orožjem je lani za svoj arzenal namenilo 19 odstotkov več sredstev kot leto prej - skupno 119 milijard dolarjev (približno 102 milijardi evrov), kar znese približno 3700 dolarjev oz. več kot 3200 evrov na sekundo, v danes objavljenem letnem poročilu ugotavlja Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje (ICAN).
Glede na ugotovitve organizacije je vlaganje v jedrsko orožje lani povečalo vseh devet z njim oboroženih držav - ZDA, Rusija, Združeno kraljestvo, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan, Severna Koreja in Izrael.
Največ - več kot vseh ostalih osem držav skupaj - so z 69,2 milijarde dolarjev za jedrsko orožje lani namenile ZDA. Vloženi znesek je za 12,4 milijarde višji od predhodnega leta.
"Kar so te države v letu 2025 porabile, bi lahko pokrilo 32 let proračuna ZN."
ZDA sledi Kitajska s 13,5 milijarde, na tretjem mestu pa je Velika Britanija z 12,6 milijarde dolarjev prehitela Rusijo, ki je za jedrski arzenal namenila 9,5 milijarde, izhaja iz poročila ICAN, ki ga povzemata francoska tiskovna agencija AFP in nemška dpa.
Več kot 470 milijard dolarjev
V preteklih petih letih je devet držav za svoje jedrske arzenale porabilo skupno več kot 470 milijard dolarjev, še ugotavlja organizacija, ki je za svoje delo leta 2017 prejela Nobelovo nagrado za mir.
Glede dolgoročnih obetov ICAN na podlagi podatkov iz Velike Britanije, Francije in ZDA ugotavlja namero porabe dodatnih milijard dolarjev za razvoj in vzdrževanje sistemov jedrskega orožja še v naslednjem stoletju. V razvoj novih oborožitvenih sistemov z dolgo življenjsko dobo vlagajo tudi druge države.
Raziskovalce visoki zneski presenečajo zlasti v luči sočasnih velikih rezov v humanitarni sistem po svetu. "Kar so te države v letu 2025 porabile, bi lahko pokrilo 32 let proračuna ZN," je izpostavila programska direktorica ICAN in soavtorica poročila Susi Snyder. Zgolj en dan porabe bi po njenih besedah omogočil tudi prehransko varnost za več kot dva milijona ljudi.
Poročilo opozarja, da se dogaja nova tekma v jedrskem oboroževanju, potem ko je podobno že v ponedeljek posvaril Stockholmski mednarodni inštitut za raziskave miru (Sipri), ki ga spričo geopolitičnih napetosti skrbi vse večje jedrsko tveganje.
Glede na ocene Siprija imata ZDA in Rusija skupno 83 odstotkov svetovnih zalog jedrskih konic - vsaka po več kot 5000. Kitajska, ki naj bi trenutno imela 620 jedrskih glav, medtem svoj jedrski arzenal razvija hitreje od vseh drugih držav.
Francija ima 300 jedrskih konic, Velika Britanija 225, Indija 190, Pakistan 170, Izrael 90, Severna Koreja pa 60, še izhaja iz poročila Siprija.