Rusija je v tej vojni zašla v slepo ulico

Ko preberemo ta pogovor z visoko predstavnico za mednarodne odnose EU Kajo Kallas, lahko ugotovimo, da vsaj s strani EU namer za mirovno sporazumevanje z Rusijo ni na vidiku. Vprašljive so tudi nekatere navedbe o dejanskem stanju.

Posebne vojaške operacije v Ukrajini Ruska federacija ne more ustaviti, ker bi bil to (za državo) vsestranski poraz. To lahko naredi samo, če prej doseže mirovni sporazum z Ukrajino in njenimi zavezniki. Vsi, prav vsi vpleteni, ta problem dobro poznajo.

Že po dobrem prvem letu ruskega napada je bil dosežem glavni cilj operacije: večji del štirih pokrajin in Krim, kjer živi večina od skoraj osem milijonske ruske manjšine, je zasedla ruska vojska. Ruska federacija je vsaj do sedaj krepko podpirala vse vojaške in gospodarske načrte na zasedenih področjih. Imamo pa malo realnih podatkov, kako se je to odražalo v notranjem ruskem življenju. Ruska federacija je na zasedenih pokrajinah izpeljala referendume in jih je potem priključila v federacijo. Nihče na zahodu tega ni priznal. Če bi ruska federacija ustavila vojaške operacije brez predhodno doseženega mirovnega sporazuma, bi se morala torej prej ali slej umakniti iz zasedenih pokrajin. Brez tega ne bi mogla doseči normalizacije političnih in gospodarskih odnosov. Ruska federacija je postala ujetnik tega.

Se je pa spremenilo marsikaj drugega, kar vpliva na Ukrajino in na Rusko federacijo. ZDA so izstopile iz neposrednega financiranja Ukrajine, saj se njenim interesom v Ukrajini ne more zgoditi prav nič. Ogromna zemljišča »černozjoma« so v lasti (pravno in veljavno kupljena) ameriških finančnih skladov. Predsednik Trump je za ZDA pridobil skoraj neomejene pravice za ameriško rudarjenje po Ukrajini. Vojaške dobave iz arzenala ZDA še tečejo v Ukrajino, le plačniki tega so postali Evropejci. In EU je denar za takšne transakcije zagotovila še z dodatnim 90 milijardnim posojilom. Večino denarja bodo dobili ameriški vojaški dobavitelji. EU se je znašla v situaciji, ko je postala glavni vojaški finančnik Ukrajine in še blagovni dobavitelj za potrebe civilnega prebivalstva Ukrajine.

Če pogledamo vse skupaj, vidimo vozel, v katerega sta se zapletla EU in Ruska federacija. Zaradi enormnega energetskega bogastva enega plačuje veliko večjo ceno drugi. Največjo ceno pa plačujejo Ukrajinci, saj se danes teža ruskih vojaških napadov preusmerja na področja, ki so najbolj občutljiva prav za prebivalstvo.