Pamflet

Bernard Nežmah spet prodaja ideološko motiviran pamflet iz nepovezanih zgodbic in nam v svojem najnovejšem zapisu ponovno ponuja šolski primer politične krpanke (patchworka), z eno samo misijo: diskreditacija odhajajoče koalicije. S tem pamfletom poskuša ’’osvetliti’’ javnost pred namišljenimi grožnjami, medtem ko resnične nevarnosti (vmešavanje Black Cube) zavestno spregleda. Vrhunec Nežmahove mednarodne ’’diplomacije’’ je zgražanje nad pismom generalnega sekretarja NATO Rutteja, naslovljeno premierju Golobu glede obrambnih izdatkov. Nežmah Rutteja slika kot nekakšnega svetovnega voditelja, v resnici pa gre le za vrhunsko plačanega birokrata organizacije, ki dosledno brani predvsem interese ameriške orožarske industrije. Nežmah seveda priročno pozabi omeniti, da Rutte podobnih pisem ni pošiljal Španiji ali Italiji. Zakaj? Italija je izdatke za Nato resda nekoliko zvišala, a iz preprostega razloga: ima močno domačo vojaško industrijo, kot je svetovni gigant Leonardo. Ko Italija vlaga v oboroževanje, vlaga neposredno v lastno gospodarstvo, tehnologijo in delovna mesta. Slovenija takšne vojaške industrije nima. Če bi slepo sledili Natovim orožarskim diktatom, bi slovenski davkoplačevalski denar neposredno odtekel v tujino za nakupe tujih tankov. Zato je povsem logično in državniško odgovorno, da je Golob predlagal spremembo metodologije – da se v izdatke štejejo vlaganja v civilno zaščito, gasilce in reševanje, saj nas bolj kot tanki ogrožajo naravne katastrofe. Da gre pri vsem skupaj le za bruseljsko računovodsko telovadbo, potrjujejo tudi podatki uglednega Atlantic Councila iz aprila 2026, ki razkrivajo ogromne razlike med tistim, kar so evropske države Natu uradno obljubile, in njihovimi dejansko načrtovanimi sredstvi v domačih proračunih. Celotna Evropa se sooča z enakimi notranjepolitičnimi pritiski in neskladji, a za Nežmaha je le slovensko administrativno usklajevanje nesposobno pobalinstvo.

Nič manj manipulativno ni njegovo seciranje Golobovega govora na Jančah. Nežmah vihti domoljubno peresce in Golobu očita potvarjanje zgodovine, ker v govoru menda ni podrobno opisal partizanskega spopada z nemškimi enotami. Kakšen nesmisel, če kdo potvarja zgodovinski boj partizanov, so to desničarji z Janšo na čelu! Golob je na proslavi izpostavil tisto najpomembnejše in za današnji čas najbolj nevarno: vmešavanje tujih obveščevalnih služb (kot je izraelski Black Cube) in njihovih metod v slovenske demokratične procese. To je resnična grožnja moderni slovenski suverenosti, ki ogroža našo demokracijo prav tako, kot so jo nekoč ogrožali nemški okupatorji in njihovi domači domobranski pomagači. Ko Nežmah ob tem zaključi, da je bila STA ob govoru šokirana, ker je Golob pozval h gradnji družbe spoštovanja in sodelovanja, ponovno strelja v prazno. STA je opravila svoje delo profesionalno in objektivno – šokiran je očitno le Nežmah, ker mediji niso nasedli bojevitemu arzenalu izključevanja.

Za konec seveda ne gre brez njegove obvezne folklore. V krpanko je moral na silo stlačiti ’’prebrisanega’’ Zorana Jankovića in Luko Mesca, ki naj bi izvajal nekakšen ’’neviden upor’’. Nežmah zavestno prezre realnost, saj nikoli ni zaznal (ali pa noče priznati), da Luka Mesec in Levica na družbenih omrežjih redno objavljata jasne, argumentirane in ostre kritike celotne desnice. Ti videoposnetki so nevidni le za Nežmaha. Zaključki doktorja Bernarda so kot vedno bizarni in na silo privlečeni.

Kot je antični rimski senator Mark Porcij Katon vedno zaključil s: ’’Sicer pa menim, da je treba Kartagino uničiti,’’ jaz zaključujem s: „Pamflet je sramotilni ali napadalni spis, katerega glavni namen je kritika, zasmehovanje ali javno obtoževanje, čigar namen ni objektivna informacija, temveč povsem subjektivna, lokalna demagogija.“