Uvodnik / Grega Repovž: Spet tam

Čeprav minister za finance Andrej Šircelj deluje kot eden bolj kompetentnih ljudi te vlade, tudi zaradi umirjenega in kultiviranega nastopanja, ki je res drugačno od vulgarnosti njegovih strankarskih kolegov, s premierom vred, žal njegov življenjepis na vodilnih funkcijah v tej državi ni tako dober obet. Za razumevanje te kritike, zapisane že v prvem tednu njegovega mandata, se splača vrniti v leto 2020. Da, v čas epidemije. V november leta 2020. Ne gre zgolj za ravnanje ministra Širclja, ampak za način, kako delujejo Janševe vlade.

Zakaj se vračamo v november 2020? Gre za mesec, ko je postalo jasno, da je Slovenija ena izmed držav, ki je zavozila v boju zoper epidemijo. To je mesec, ko so nastale čakalne vrste v slovenskih mrtvašnicah. Slovenija je bila novembra 2020 na vrhu svetovne lestvice po umrlih na dan. Slovenski lockdown, eden najbolj trdih in neizprosnih ter najbolj dolgotrajnih, se je izkazal za fiasko. Umrlih ni bilo mogoče tako hitro kremirati in pokopavati – trupla so bila res v čakalnih vrstah.

Lockdown oziroma ustavitev javnega življenja je primitivna metoda ukrepanja zoper epidemijo, vendar – tako pač je – deluje. Še več: res moraš biti nesposoben, da ti ne uspe. Ozrimo se v november 2020. Belgija je imela na začetku svojega lockdowna 1600 okuženih na 100.000 prebivalcev v dveh tednih (to je je strokovno merilo), po štirih tednih le 470. Francija je imela na začetku 900 okuženih na 100.000 prebivalcev, po štirih tednih je število padlo na 490. Celo Češka, ki je imela 1800 okuženih na 100.000 prebivalcev v dveh tednih, je v štirih tednih lockdowna njihovo število znižala na 680 okuženih. Slovenija pa je imela enega najtrših lockdownov v Evropi: javni promet, na primer, je normalno deloval povsod, pri nas ne, tudi trgovin je bilo povsod odprtih bistveno več kot pri nas, poleg Češke je Slovenija tudi edina v tistem času popolnoma zaprla šole. Uspeh je bil tako rekoč neizbežen – Slovenija bi morala biti zmagovalka! A se je zgodilo nasprotno: v Sloveniji se je v slabih šestih tednih število okuženih povzpelo s 650 na 100.000 prebivalcev na 890. Ne da Slovenija ni obrnila trenda, ni ga niti ustavila, razmere so se v tistih tednih občutno poslabšale.

Kaj se je torej zgodilo? Kaj je vlada naredila narobe? Kot so pokazale naknadne analize, se je glavni razmah okužb jeseni zgodil zaradi napak vlade: na ministrstvu za zdravje, ki ga je vodil takrat kar sam premier Janša, je odpovedal sistem izdajanja karantenskih odločb, zato bolni in tisti, ki so bili v stiku s pozitivnimi, niso ostajali doma, ampak so še naprej hodili v službo. Zakaj? Če nisi dobil odločbe, nisi bil upravičen do nadomestila plače. Od začetka epidemije do 1. oktobra 2020 so bili v Sloveniji 6104 potrjeni primeri okužbe, v tistem času pa je država izdala 80.600 karantenskih odločb. Od 1. oktobra pa do konca novembra 2020 je bilo potrjenih 60.976 okužb, država pa je izdala le 11.847 odločb. Iz navedenega je jasno, da bi moralo biti karantenskih odločb neprimerno več. Pri čemer se je takrat že vedelo, da se največ ljudi okuži na delovnem mestu.

Vse to se je zgodilo iz enega samega razloga: ker je vlada napačno zasnovala sistem nadomestil. In s tem povzročila razmah epidemije in tudi nepotrebnih smrti. Ampak zakaj? Če je v Nemčiji ali Avstriji posameznik v tistem času prišel v stik z okuženim in moral v karanteno, je samodejno prejel stoodstotno nadomestilo plače. Kdor pa je bil v Sloveniji izpostavljen morebitni okužbi, je bil samodejno finančno kaznovan: dobil je le 80 odstotkov plače, saj je le toliko vlada povrnila njegovemu delodajalcu. A da je bila mera polna, je bila državna pomoč podjetjem narejena tako, da ta praktično niso mogla do nje. Kaj so torej naredili Janša, Šircelj, Počivavšek in drugi? Ukrepe, ki so delavce silili, da delajo, čeprav so ti vedeli, da so bili v nevarnem stiku, delodajalce pa, da v strahu pred propadom podjetij silijo delavce, naj se za nevarne stike ne menijo. Če bi slovenska vlada takrat ravnala tako kot druge v Evropi in omenjenih 20 odstotkov do polne plače dala (namerno pretiravamo) 40.000 zaposlenim s povprečno 1000 evri plače, zato ker bi šli v v karanteno, bi to znašalo le osem milijonov evrov. In mrtvih bi bilo bistveno manj.

Ampak tega niso naredili. To pa ne pomeni, da niso ukrepali. Na vrhu tega dogajanja je namreč pomemben ukrep pripravil in predstavil prav minister Andrej Šircelj. In sicer je kot protikrizni ukrep predstavil – še danes se zdi popolnoma neverjetno – odpravo davka na luksuzna vozila. Kot je povedal na tiskovni konferenci sredi tragičnega dogajanja, naj bi se v državno blagajno nateklo osem milijonov evrov manj davkov. S tem zakonom so najbogatejši, ki si kupujejo na primer nemške porscheje cayenne, privarčevali po 30.000 evrov ob nakupu avtomobila.

Naj ponovimo: ta zakon je Janševa vlada na predlog Andreja Širclja sprejela v trenutku, ko je od zaposlenih zahtevala, da prejemajo za 20 odstotkov nižjo plačo, če bi odšli v karanteno.