Pamflet / Bernard Nežmah: Dolgovi različnih vatlov

Dragocena stran menjave vlade je, da poprej neuresničljivi načrti naenkrat doživijo realizacijo. Ob prometnih infarktih na avtocestah je ex-ministrica Alenka Bratušek pripovedovala, da je treba potrpeti, da se obnov drugače, kot potekajo zdaj, sploh ne da izpeljati. Da so krivec predhodne vlade, ki so zanemarjale posodobitev osrednjih prometnih žil. Za njo pride novi minister Jernej Vrtovec in stvari se čudežno premaknejo. Začnejo se dela ponoči in vpeljujejo full-time obnove. Če je šef DARSA Andrej Ribič do nedavna tožil, da na posameznem odseku gradbinci kdaj komaj sestavijo po eno ekipo, naenkrat kaže, da prizori, ko se pelješ mimo zapore in z začudenjem opazuješ, kako na gradbišču ni žive duše, postajajo preteklost.

Zadnja leta televizijske hiše vsake toliko odprejo temo umiranja podeželja, sploh, ko po malih krajih banke umaknejo bankomate, pošte svoje poslovalnice etc. V odzivih je denimo prejšnji minister Aleksander Jevšek napovedal dodatno skrb in novo politiko, a reč se je končala s teve nastopom. Novi minister za finance Andrej Šircelj je predstavil načrt, da bo vlada s sistemskimi ukrepi dosegla, da bodo bankomati v malih krajih javno dobro, katerega obstoj ne bo odvisen od finančnih kalkulacij bančnih uprav. Mala stvar za medije, a velika za prebivalstvo regij.

Nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko je pred leti blagoslovila gradnjo nove Drame v prestolnici, gledališče je medtem odigralo že dve sezoni v industrijski četrti Litostroja, a prenova matične stavbe se še ni začela, saj nima gradbenega dovoljenja. In osrednji mediji doslej niso postavljali kot osrednje teme nesprejemljivega dejstva, da vlada financira projekt brez osnovnega pravnega temelja. Vmes so se oglasili gledališčniki s protestnim nastopom in pozvali oblast, naj razreši agonijo in naenkrat nova ministrica Ignacija Fridl Jarc napove enostavno rešitev: obnovo v dosedanjem prostorskem obsegu. Reč ima cinično posledico: stavba bo obnovljena, pred njo pa ne bo več kot polstoletja starega orjaškega kostanja, ki so ga gradbeni prenovitelji ob soglasju z bivšo ministrico posekali. In ob molku dominantnih medijev. Ti zdaj na poletje prinašajo prispevke o tem, kako naj občina v poletju neznosnih vročin meščanom ponudi hlad in osvežitev; ko je košati kostanj pred Dramo s senco hladil in z vegetacijo osveževal lokalni zrak, njegovega življenja niso vzeli v bran.

Eden novih negativcev v osrednjih medijih je poslanec Resnice Boris Mijić, ki davkariji dolguje 30 tisočakov. Mož je že teden na tapeti medijske kritike s poanto, kako predstavlja slab moralni zgled poslanca. Dejansko, toda ko je družinsko podjetje ljubljanskega župana Zorana Jankovića davčni upravi dolgovalo 3 milijone, upnikom pa 30, se pravi 100-krat večjo vsoto državi, tovrstne medijske tirade na lik glavarja Ljubljane nismo doživeli. Še bolj razumevajoči so do bivše Golobove vlade. Ta je še zadnji dan pred svojim odhodom na tiskovni konferenci razglasila, kako sanjsko je vodila državo. Finančni minister Klemen Boštjančič je kritike, da je državni dolg narasel prek meja, ki jih dovoljuje EU, zamahnil s samohvalo, češ, da je Slovenija po kazalcih ena najbolj prosperitetnih držav na stari celini.

Potem pa se je njegov naslednik Andrej Šircelj pojavil pred mediji in po kritičnih odzivih iz Bruslja napovedal varčevanja pri proračunu, da bo v letu dni treba znižati proračunski primanjkljaj za 300 milijonov. Njegov retorični nastop je pomenljiv, ni namreč udaril po Golobovi vladi, ki da je razsipala s proračunom, ampak je postavil pragmatično pot - to so facta bruta, državne finance moramo pač uskladiti z evropskimi zavezami. Mediji, ki živahno izpostavljajo poslanca s 30 tisočaki davčnega dolga, so do Golobove vlade, ki je ustvarila 10.000-krat večjo luknjo v proračunu, dobrohotni in razumevajoči.

Zadolženost države seveda ni slovenska posebnost. Tudi bivši madžarski premier Viktor Orban si je svojo priljubljenost kupoval na račun državne blagajne in tako je novi primus Péter Magyar z večino v parlamentu sprejel zakon, po katerem si je znižal plačo za polovico ter v enakem obsegu tudi ministrom in poslancem. Bo to smer za Janševo vlado?

Prejšnja koalicija Svobode, Levice in SD, ki se je postavljala kot leva vlada, ki da skrbi za ljudi in ne za kapital ter bogate ,je pred letom reševala problem mizernih plač bolniških strežnic in podpornega osebja v domovih za ostarele, ki so množično zapuščali svoje zavode. Jim je za stotaka ali več dvignila plače? Nak, ugotovila je, da bi bil dvig plač le za najslabše plačan kader nepošten do vseh drugih v javnem sektorju in potem v enakem odstotku povišala plače za vse. Ljubljanski župan in ministri so dobili za tisočaka in več večje zaslužke, strežnice in negovalke pa nekaj deset evrov povišice.

V Ljubljani je sicer za julij razpisan referendum o Jankovićevem odloku, s katerim je hotel drastično povišati parkiranje po stanovanjskih soseskah od Štepanjskega naselja naprej. Pred dnevi je izšla nova številka lista Ljubljana, v kateri stoji na celi strani članek, ki razpreda, kako nesmiselen je referendum, ko pa bo odločal o odloku, ki ga več ni. Nič pa o uspehu civilnih iniciativ, ki so predramile 14 tisoč meščanov, da so uradno podprli za referendum. V listu tudi ni pogledov druge strani, njegovo uredništvo namreč ni povabilo pobudnikov referenduma, da v javnem glasilu pojasnijo, zakaj vztrajajo pri plebiscitarnem glasovanju.

Bo ministrstvo za kulturo izbrisalo iz razvida medijev Ljubljano, ker krši vsa načela prikazovanja javnega mnenja, ko deluje kot propagandni bilten župana in zakriva javni dialog in polemične poglede na upravljanje mesta? Poslanec Mijić je objekt medijske kritike, ker proračunu dolguje 30 tisočakov, župan Janković pa z izdajanjem svoje promocije v listu Ljubljana oškoduje mestni proračun vsako leto za slab milijon. Dominantni mediji kajpak molčijo.