Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: Balkanska saga
Balkanizacija EU bo očitno prehitela evropeizacijo Zahodnega Balkana
Politični vrh EU-Zahodni Balkan v črnogorskem Tivtu junija 2026 ima več kot simbolni pomen. Črna gora praznuje letos dvajseto obletnico osamosvojitve, hkrati pa bo leta 2028 najverjetneje postala 28. članica povezave. In politični vrh EU je tej načrtovani širitveni epizodi želel dati potreben diplomatski poudarek. Zahodni Balkan je bil desetletja slepa pega bruseljskih politik in razvojnih strategij. Protislovja hkratne širitve in institucionalnega dograjevanja EU so prav tu postala nerešljiva enigma. Formalni pridružitveni procesi so dolgotrajni in okorni, novi geostrateški premiki pa zahtevajo pospešeno integracijo in hitre spremembe. V šestih državah Zahodnega Balkana vlada permanentna politična kriza, demokracija je v zatonu, ekonomska nestabilnost pa zmanjšuje legitimnost EU. Bruseljska politika tudi v Tivtu ni zmogla skupne deklaracije. Nemško-francoski neformalni predlog (»non-paper«) ponuja možnosti predčasnega sodelovanja kandidatk. Merz in Macron sta to v Tivtu prodajala kot način hitrejše integracije. Zdi se, da EU danes potrebuje širitev bolj kot kandidatke. In prava zgodba ni Zahodni Balkan, temveč Ukrajina, ne vzhod Evrope, temveč Zakavkazje. Širitev EU je strateško zamejevanje Rusije.