Jaka Smerkolj Simoneti / Dramaturg, dramatik in gledališki režiser, ki rad ustvarja ode krhkosti
»Oder je prostor za ekstrem, za žalost ali jezo epskih razsežnosti. Nikoli nisem razumel, zakaj bi moralo biti gledališče podobno resničnemu življenju.«

© Matjaž Rušt
Njegov režijski prvenec Konec epohe, ki ga je aprila premierno postavil na Mali oder SNG Nova Gorica v koprodukciji Cankarjevega doma in KUD S.N.G., spremlja Sanjina, Maka, Rozo in Paška ter več kot desetletje njihovega prijateljstva, ki krmari med mladostniškim idealizmom in občutkom neskončnih možnosti do spoznanj, da prihodnost ne bo povsem takšna, kot so si jo zamišljali. Temelji na besedilih tako imenovane milenijske trilogije L.U.Z.E.R.J.I., H.E.J.T.E.R.J.I. in Dobro življenje – slednje je bilo napisano prav ob tej priložnosti – pod katere se je podpisal eden najbolj prodornih hrvaških dramatikov in pisateljev Dino Pešut. Konec epohe je zgodba generacije, ki vstopa v trideseta, se sooča z odhodi, selitvami, spreminjajočimi se življenjskimi potmi ter vse bolj negotovim in razdrobljenim svetom, hkrati pa si še vedno želi verjeti, da nekatere vezi lahko trajajo za vedno. Je oda prijateljstvu: nečemu, kar je v vsakdanjem življenju pogosto krhkejše, kot bi si želeli priznati.