Film / Gospodarji vesolja

zadržan +

Conan sreča Vojno zvezd.

V Gospodarjih vesolja, rebootu filma, ki ga je leta 1987 pilotiral Dolph Lundgren, arijski odgovor na arijskega Arnolda Schwarzeneggerja, in otroške animirane serije, ki je vse to spočela – je vse pretirano, ne le princ Adam (Nicholas Galitzine), He-Man, gospodar vesolja, najmočnejši človek v galaksiji (far, far away), ki se po petnajstih letih vrne domov (s svojim pretiranim mečem, se razume), ampak tudi njegov dom, no, domači planet, imenovan reci piši Eternija. Pretenciozno. In pretencioznost je sporočilo. Tu je vse naj. Celo antagonist – Skeletor (Jared Leto) – je najzlobnejši človek na svetu. Zakaj mora biti zlo še vedno gejevsko obarvano, ni jasno. Gospodarji vesolja, polni sporočil (očetje sinov ne smejo siliti v to, da so »pravi« moški, češ da »svet ni kraj za šibke«, ženska – tokrat Teela, ki jo igra Camila Mendes – je lahko še spretnejša bojevnica od He-Mana ipd.), so film skrajnosti, zato delujejo zelo pravljično, potopljeni v tipični sci-fi srednji vek, kar pomeni, da bodo še najbolj pasali otrokom, ki nimajo nič proti zelo, zelo dolgim filmom. Zgraditi je treba pač nov fantazijski svet, novo mitologijo, novo – napol golo, razgaljeno, senzibilno – moškost.

Original – z Lundgrenom – ni kompliciral, je pa res, da so ga potem tudi vsi ignorirali. Reboot, ki brez kakih silnih zatikanj meša Conana barbara, Gospodarja prstanov in Vojno zvezd, se trudi, da bi izgledal tako odraslo kot starši, ki ga bodo gledali v spremstvu svojih otrok.