Teden / 8 dni

Izbris, spet

Parlamentarna koalicija – SDS, NSi, Demokrati in Resnica – želi državljanom tretjih držav čim prej ukiniti pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. Gre za pravico državljanov tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, da volijo župane in občinske svetnike, da sodelujejo na lokalnih volitvah, saj ne nazadnje plačujejo tam tudi davke. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da je predlagana sprememba zakona o lokalnih volitvah, za katero ni navedenih nobenih utemeljenih razlogov, ustavnopravno sporna, do spremembe pa so kritični tudi v opoziciji, v kateri opozarjajo, da želi politična desnica izbrisati del prebivalstva, ki ji tradicionalno in razumsko ni naklonjen. Zarotnikom se vsekakor mudi in nameravajo doseči svoje po skrajšanem postopku, da bo sprememba zakona zaživela še pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Omenjeno pravico je tujcem tretjih držav leta 2002 podelila vlada Janeza Drnovška, z obrazložitvijo: »Medtem ko nas k zagotovitvi volilne pravice državljanom EU zavezuje direktiva, je vprašanje dodelitve volilne pravice tudi drugim tujcem stvar civilizacijskih, kulturnih in političnih standardov oziroma politične presoje. Večina držav članic Evropske unije daje volilno pravico na lokalnih volitvah vsem tujcem, ki z zakonom določen čas prebivajo v tej državi.«

S takšnimi prijatelji …

Vojni na Bližnjem vzhodu, ki jo je sprožil ameriško-izraelski napad na Iran, ni videti konca. V Bruslju medtem opozarjajo na njene visoke stroške, ki bremenijo tudi države Evropske unije. »Naš račun za uvoz fosilnih goriv se je v zadnjih sto dneh povečal za več kot 47 milijard evrov. To je cena, ki jo plačujemo, ne da bi uvozili eno samo dodatno kapljico energije,« je opozorila tiskovna predstavnica evropske komisije Eva Hrnčiřová. Slabe novice se nizajo kot padajoče domine. Po poročanju spletnega medijskega portala Politico »svetovna ladjarska industrija vse bolj obravnava geopolitične motnje ne le kot niz prehodnih kriznih dogodkov, temveč kot trajno značilnost poslovanja. (…) Vodilni v podjetjih se zdaj pripravljajo na svet, v katerem takšne krize niso več izjeme, temveč ponavljajoča se značilnost svetovne trgovine.« Nič čudnega torej, da je zaupanje v ZDA na zgodovinsko najnižji ravni. Javnomnenjska raziskava, ki jo je opravil inštitut European Council on Foreign Relations, kaže, da le eden od desetih anketirancev v 15 evropskih državah dojema Trumpovo Ameriko kot zaveznico. Zares slab trenutek za Slovenijo, da teče v objem Ameriki in Izraelu kot brezglava kokoš.

Prednostno asfaltiranje

Poslanec Svobode Teodor Uranič je bil oproščen sumov, da si je želel prilastiti nekaj asfalta. Uraniča je policija kazensko ovadila po tem, ko so se pojavili očitki, da se je kot predsednik krajevne skupnosti Klek v občini Trbovlje odločil za prednostno asfaltiranje ceste, ki pelje proti njegovi hiši, in to brez soglasja krajevne skupnosti. Konkretno, Uranič naj bi na trboveljsko občino konec leta 2024 poslal seznam za asfaltiranje cest z drugačnim vrstnim redom, kot je bil pred tem sprejet na seji sveta krajevne skupnosti, kar je nakazovalo tudi na sum o ponarejanju dokumentov. Afera je dvignila precej prahu (ironično, zato pa je treba asfaltirati ceste), zdaj pa je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani sporočilo, da je bila kazenska ovadba vendarle zavržena, »ker ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje«.

Brezupni romantik

Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva (SDT) je vložil obtožnico zoper nekdanjega šefa policije Senada Jušića. Ta ga bremeni kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Tožilstvo je že julija lani vložilo zahtevo za sodno preiskavo, ki je nato stekla v oktobru. Vložena obtožnica vsebuje očitke, ki jih je v ovadbi zoper Jušića navedla tožilka Mateja Gončin. Po njenih navedbah se je sestala z Jušićem januarja lani zaradi kriznih razmer v Centru za varovanje in zaščito in nepravilnosti pri njenem varovanju, on pa je od nje pričakoval posredovanje pri kazenski ovadbi, ki jo je vložil zoper nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava zaradi domnevno sporne zaposlitve v policiji. Od nje naj bi pričakoval, da bo pri kolegu na posebnem oddelku SDT posredovala v njegovo korist, za popolno žalitev njenega profesionalizma in dostojanstva pa naj bi ji predlagal še večerjo ob svečah. Jušića preganjajo zaradi vsega tega, njegovega predhodnika Antona Olaja zaradi šikaniranja, kršitve sindikalnih pravic in še marsičesa … Kdo izbira šefe policije? Ah da, politika.

Četrta na svetu

V svetu je miru vse manj, je pokazalo v torek objavljeno poročilo Globalni indeks miru. Stanje na področju miru se je v zadnjem letu poslabšalo v 99 državah, največ doslej. A Slovenija se je, gre za oceno prejšnjega leta, s četrtim mestom prvič uvrstila med prvo peterico. Sicer je konfliktov več kot kadarkoli po drugi svetovni vojni, število držav, vpletenih v zunanje konflikte, pa se je od leta 2008 skoraj podvojilo, izjemno visoko prav tako ostaja število smrtnih žrtev konfliktov. Deseto leto zapored so tudi narasli vojaški izdatki. Na samem vrhu je že 19 let zapored Islandija. Na drugo mesto se je s tretjega zavihtela Nova Zelandija, na tretje je s petega prišla Švica, Slovenija pa je z lanskega šestega napredovala na četrto mesto. Največ točk je dobila zaradi nizke vojaške porabe in varnosti. Na petem mestu je Irska. Najmanj mirna in varna država je glede na indeks tokrat Rusija, sledijo ji Sudan, Demokratična republika Kongo, Ukrajina in Izrael.