Teden / (Ne)pristranski strokovnjak
Vodenje urada za informacijsko varnost je prevzel Niko Gamulin
Luka Volk
MLADINA, št. 23, 12. 6. 2026

Niko Gamulin, novi vodja urada za informacijsko varnost, na Triglavu s prijatelji iz stranke SDS (na fotografiji drži desni rob zastave EU; nastala je leta 2021)
© SDS
Četrta vlada Janeza Janše je na prvi seji opravila okoli 70 kadrovskih postavitev in zamenjav, med njimi zamenjavo direktorja vladnega urada za informacijsko varnost Uroša Sveteta, ki je bil na ta položaj sicer imenovan v času zadnje Janševe vlade.
Luka Volk
MLADINA, št. 23, 12. 6. 2026

Niko Gamulin, novi vodja urada za informacijsko varnost, na Triglavu s prijatelji iz stranke SDS (na fotografiji drži desni rob zastave EU; nastala je leta 2021)
© SDS
Četrta vlada Janeza Janše je na prvi seji opravila okoli 70 kadrovskih postavitev in zamenjav, med njimi zamenjavo direktorja vladnega urada za informacijsko varnost Uroša Sveteta, ki je bil na ta položaj sicer imenovan v času zadnje Janševe vlade.
Vršilec dolžnosti direktorja urada je tako postal elektroinženir Niko Gamulin, širši javnosti znan po razkritju afere Black Cube; tedaj je nastopil tudi na POP TV in TV SLO kot domnevno nepristranski strokovnjak za strojno učenje, ki je s pomočjo umetne inteligence skušal dokazati pristnost objavljenih posnetkov. A Gamulin je daleč od nepristranskega, njegovo imenovanje pa ni bilo, kot je na družbenih omrežjih zapisal Bojan Požar, »prva lastovka napovedane meritokracije« nove vlade, temveč je bilo politično.
Gamulina znanci res opisujejo kot strokovnjaka na področju, a ob tem pridajo, da ga njegova politična prepričanja in celo nagnjenost k teorijam zarote radi privedejo do tendencioznih analiz. Poleg pristnosti posnetkov v aferi Black Cube je denimo marca preverjal nastope direktorice Inštituta 8. marec Nike Kovač, pri kateri naj bi na podlagi strukture govora in celo frekvence glasu uspel s pomočjo umetne inteligence dokazati, da zavaja. Peter Jaušovec, ki se v ameriškem podjetju solo.io ukvarja z umetno inteligenco, je takrat poudaril, da je bilo v Gamulinovi »analizi« mogoče najti kup napak, posledic tega, da so bili vhodni podatki izbrani selektivno, rezultati pa interpretirani skozi vnaprej oblikovano hipotezo. Gamulin je torej izkoristil orodja umetne inteligence, da so mu spisala navidezno strokovno utemeljitev za vnaprej zastavljen zaključek.
Ko je pred dobrim desetletjem spisal doktorsko disertacijo, se je v njej med drugimi zahvalil Mitji Štularju. Ta je bil dolgo uslužbenec družbe Telekom, kjer je bil nekoč dejaven tudi Gamulin, predvsem pa velja za ognjevitega podpornika SDS. V času druge Janševe vlade je bil imenovan v programski svet RTV Slovenija, ki mu je kasneje celo predsedoval, danes pa je direktor konservativnega tednika Domovina v lasti mecena desnice Aleša Štrancarja. Gamulin podobno ne skriva simpatij do SDS, pri čemer je odnos očitno vzajemen: na desnici so ga že oklicali za vrhunskega analitika, zdaj pa mu je bilo zaupano še vodenje urada, ki deluje kot osrednji nacionalni organ za kibernetsko varnost.
Gamulina smo ujeli kmalu po prihodu v urad. Kot je povedal, se bo moral v nadaljevanju posvetiti ozaveščanju o pomenu kibernetske varnosti in izmenjavi podatkov z drugimi organizacijami. Odgovoril pa je tudi na očitek, da se je ob njegovem imenovanju težko izogniti občutku političnega kadrovanja. »Tega položaja nisem sprejel, da bi imel osebne koristi,« je povedal. »Moje politične preference pa niso skrivnost, čeprav jih dolgo nisem javno izražal. To sem začel početi šele v času zadnje vlade, ko sem opazil določene težave.« Njegova povezava z Janševo stranko pa je še malček globlja: že leta 2021 se je s člani in simpatizerji SDS skupaj z Janšo odpravil na tradicionalen pohod na Triglav. Na vprašanje, ali spada samo med simpatizerje stranke ali pa je vanjo tudi včlanjen, Gamulin ni hotel odgovoriti.