Teden / »Albanija ni na prodaj!«
Množični protesti proti uničevanju okolja in politični korupciji
MLADINA, št. 23, 12. 6. 2026

Protestniki, zbrani pred sedežem predsednika vlade v Tirani v Albaniji
© Profimedia
Konec letošnjega maja se je v Narta laguni ob albanski obali zbrala skupina ribičev, študentov, okoljskih aktivistov in lokalnih prebivalcev. Njihove zahteve so bile preproste, odstranitev betonskih pregrad in zaustavitev gradbenih del. Zaradi neuslišanih zahtev, groženj in nasilnega odstranjevanja protestnikov je lokalni spor prerasel v množične proteste. Ti so se razširili po vsej Albaniji in niso več povezani le z gradbišči na obali, temveč s širšim vprašanjem delovanja države.

Protestniki, zbrani pred sedežem predsednika vlade v Tirani v Albaniji
© Profimedia
Konec letošnjega maja se je v Narta laguni ob albanski obali zbrala skupina ribičev, študentov, okoljskih aktivistov in lokalnih prebivalcev. Njihove zahteve so bile preproste, odstranitev betonskih pregrad in zaustavitev gradbenih del. Zaradi neuslišanih zahtev, groženj in nasilnega odstranjevanja protestnikov je lokalni spor prerasel v množične proteste. Ti so se razširili po vsej Albaniji in niso več povezani le z gradbišči na obali, temveč s širšim vprašanjem delovanja države.
Povod za tako imenovano »Flamingovo revolucijo« je bila skrb lokalnega prebivalstva. Vjosa-Narta je eno najpomembnejših zaščitenih območij ob albanski obali. Obsega laguno Narta, okoliške sipine in mokrišča ter manjši neposeljen otok Sazan. Okoljevarstveniki območje zaradi prisotnosti več ogroženih vrst uvrščajo med ekološko najbolj občutljive dele Sredozemlja. Tu je tudi pomembno postajališče selitvenih poti ptic, med njimi flamingov, ki so postali osrednji simbol protestov.
Prav tukaj si je investicijska družba Affinity Partners, ki jo vodi zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa Jared Kushner, zamislila luksuzno turistično letovišče. Šlo naj bi za več milijard vredno naložbo, z izgradnjo hotelov, vil in marino. Albanski premier Edi Rama projekt predstavlja kot priložnost za razvoj države in prehod od sezonskega, nizkocenovnega turizma k bolj dobičkonosnemu modelu, usmerjenemu v premožnejše goste. Prvi pogovori o projektu naj bi stekli že leta 2024, kar je bilo pred širšo javnostjo več ali manj skrito. Nasprotniki projekta opozarjajo na spremembe zakonodaje iz istega leta, ki so omogočile večje posege na zaščitenih naravnih območjih. Ob okoljskih pomislekih so se v ospredju pojavila vprašanja korupcije in pomanjkanja transparentnosti. Albansko protikorupcijsko tožilstvo je sprožilo preiskavo spornih zemljiških poslov, povezanih s projektom, in zamrznilo sredstva Kushnerjevemu podjetju.
Gibanje pa ne izraža nezadovoljstva le nad sedanjimi vladajočimi. Protestniki pozivajo tudi h kazenskemu pregonu nekdanjega premierja Salija Berisha, ki se prav tako kot Rama sooča z očitki o korupciji.
Protesti so časovno sovpadli z vrhom v Tivtu v sosednji Črni gori pretekli teden, na katerem so evropski voditelji razpravljali o prihodnosti Zahodnega Balkana in nadaljnji širitvi Evropske unije. Medtem ko evropski politični vrh poudarja pomen stabilnosti, se ulice Tirane polnijo z državljani, kritičnimi do oblasti, netransparentnega odločanja in razvojnega modela, za katerega menijo, da koristi politično in poslovno privilegiranim.
Bruseljski Politico je sicer zapisal, da naj bi Evropska komisija Albanijo opozorila, da bi projekt, povezan s Kushnerjem, lahko spravil državo v navzkrižje z okoljskimi pravili EU