V središču / »Plin uporabljajte, plin. Še enkrat, plin!«

Četrta vlada Janeza Janše je na prvi seji izvedla nekaj pričakovanih kadrovskih menjav, tudi na čelu policije, kamor je postavila Danijela Lorbka. Izbira ni presenečenje. Gre za imenovanje, ki kaže jasno linijo poveljevanja policiji pod novo vlado – od predsednika vlade prek njegovega osebnega odvetnika, ki je zdaj na čelu notranjega ministrstva, prek preverjenega državnega sekretarja in vse do prvega moža policije, ki je politične operacije za predsednika vlade z mesta direktorja opravljal že pred leti.

Ko je namreč Janez Janša zadnjič sestavil vlado, je najprej kar nekaj časa iskal pravega človeka za vodenje policije. Vsaj tako se je zdelo, dokler ni potem položaja prevzel Anton Olaj. Najprej je vlada imenovala dva začasna generalna direktorja, ki sta za nalogo dobila izvedbo kadrovske menjave v vrhu policije in ustanovitev kazenske kolonije za politično najbolj osovražen kader – ta se je znašel v policijski akademiji v Tacnu. A že prvi začasni direktor Andrej Travner, ki je v roku treh tednov izvedel prve menjave, je med drugim na čelo uprave uniformirane policije v državi imenoval prav Danijela Lorbka.

Uniformirana policija je bila potem ključno orodje v rokah vlade za zastraševanje ljudi na ulicah, še posebej na protivladnih protestih. Zato je bilo bistvenega pomena, da jo vodi policijski funkcionar, ki je dovolj dovzeten za politične sugestije in jih tudi voljan izvesti v praksi, na terenu, predvsem na ulicah glavnega mesta. Če se spomnimo, kaj vse je policija tedaj počela tudi zunaj javnih shodov, je očitno, da je bil Lorbek prava izbira.

In ne samo to. Ko je šla policija na shodu 5. oktobra 2021 najbolj preko mere z najbolj surovimi prisilnimi sredstvi in ukrepi, ji je prav on poveljeval iz enega izmed operativnih štabov. Policisti so med drugim tisto popoldne v Ljubljani odvrgli 117 ročnih plinskih bomb ter izstrelili 324 plinskih in 33 gumijastih nabojev. Uporabili pa so tudi vodni top, in sicer v neposrednem nasprotju z zakonom. Ljudi namreč niso polivali z vodo, ampak z raztopino solzivca. Poleg tega so škropili tudi mirno množico, naključne mimoidoče in celo vidno bolne osebe, kar je vse z zakonom prepovedano.

Novi prvi mož policije sodi med tiste, ki so tretji vladi Janeza Janše omogočili zlorabo represivnega aparata.

Čeprav sta tedaj delo policistov na terenu usmerjala dva operativna štaba, sta si prav tega, ki ga je vodil Lorbek, za obisk izbrala tedanji notranji minister Aleš Hojs in svetovalec za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič. Verjetno sta odšla tja izvajat pritiske in zahtevat bolj brutalen obračun z množico, ker sta vedela, da jima vodja ne bo odrekel nenavadne želje in jima omogočil, da vstopita v prostore, kamor sicer politiki ne smejo. In verjetno tudi, ker sta se zavedala, da bo dovzeten za njune namige, da mora policija nad protestnike s trdo roko. In res so ravno iz operativnega štaba, ki ga je vodil Lorbek, prihajali najbolj krvoločni ukazi – še posebej v času obiska omenjenih visokih politikov in po njem. Izrekal pa jih je Lorbek sam.

Podrobnosti lahko najdemo v poročilu o izrednem nadzoru nad delom policije na najbolj izpostavljenih javnih shodih, ki so ga na notranjem ministrstvu pripravili na zahtevo prve notranje ministrice v vladi Roberta Goloba Tatjane Bobnar.

Iz posnetkov izhaja, da je Lorbek po obisku Hojsa in Mahniča od policijskih poveljnikov na terenu zahteval, da se množica razžene, čeprav so mu poveljniki odgovarjali, da za to ni potrebe in da bodo lahko z mirnimi metodami vzdrževali javni red in mir. Od vodje drugega operativnega štaba Dejana Čulka je recimo zahteval, da se shod razpusti, množica pa nasilno razžene, čemur se je ta uprl. »Odgovoril mu je, da tega ne bo ukazal, saj bodo vzpostavili javni red in mir, Danijel Lorbek pa naj bi mu odgovoril, da zadeve nimajo pod nadzorom,« lahko preberemo v poročilu, kjer najdemo tudi prepis posnetkov. Lorbek namreč Čulka sprašuje: »’Ja, kaj nimamo najbolj pod kontrolo to zaj?’ Po krajšem pogovoru sledi Lorbekovo navodilo: ’Dajte s tem vodnim topom … ni vodni top najbolj učinkovit ne. Plin uporabljajte!’ In za tem še: ’Plin uporabljajte, plin. Še enkrat plin, ne vodni top, plin!’« V poročilu pa so tudi drugi prepisi posnetkov iz časa obiska notranjega ministra in svetovalca za nacionalno varnost. Recimo tale: »Je slišati vodjo OŠ GPU (Danijela Lorbka, op. p.) po tem, ko jih je obiskal minister za notranje zadeve, kako daje navodilo Čulku o prijemanju ’provokatorjev’. Na kar mu slednji odgovori: ’Delamo, zdaj jih not vozmo kr enga za drugim. Tko da so aktivni. To kr ostane, to bomo vse odpeljal, ni popisovanja …’«

A zadeve so z današnjega vidika prav neverjetne. Omenjeni protest, ki je bil za razliko od mirnih tako imenovanih kolesarskih protestov tudi na strani množice nasilen, je namreč organizirala stranka Resnica na čelu z Zoranom Stevanovićem, ki je bil prav tisti večer tudi pridržan. Stevanović je zdaj predsednik državnega zbora, njegova stranka neomajna podpornica vlade Janeza Janše, Lorbek pa generalni direktor policije.

Vlada je zdaj Lorbka sicer imenovala za vršilca dolžnosti, saj je za trajno imenovanje treba izvesti razpis, na katerem pa bo brez dvoma ponovno izbran in potrjen v trajni mandat. Iz opisanega je jasno, da bo verjetno eden bolj spornih prvih mož policije. Pri tem so bili na to odgovorno funkcijo sporni kandidati imenovani že kdaj prej, tudi v času Golobove vlade. V času slednje je ta položaj najdlje zasedal Senad Jušić, ki ni izpolnjeval niti zakonskih pogojev za imenovanje. Ti so mu bili potem vendarle »priznani« prek pravne telovadbe in alternativne razlage za to imenovanje nerelevantnih podzakonskih aktov.

Lorbek je na kratki predstavitvi na tiskovni konferenci po prevzemu položaja dejal, da bo vse svoje prihodnje odločitve sprejemal po pogovoru z bližnjimi sodelavci. Med njimi bodo tudi novi sodelavci iz Maribora, od koder prihaja sam in kjer je bil tudi predsednik lokalnih Rotarijcev. Položaj namestnika generalnega direktorja policije recimo prevzemata Donald Rus, ki ga je junija 2021 za direktorja Policijske uprave Maribor imenoval Anton Olaj, ter Beno Meglič, ki je Rusa na tem mestu nasledil. Vse te policijske šefe pa zelo dobro pozna nekdanji mariborski župan Franc Kangler, sicer tudi sam nekdanji policist oziroma še miličnik. Tudi Kangler se je že vrnil na svoj stari položaj iz časa tretje Janševe vlade – na notranjem ministrstvu bo opravljal delo državnega sekretarja, zadolženega za delo policije.

Imenovanje Lorbka na čelo policije pa s seboj nosi simbolni pomen rehabilitacije početja policije iz časa tretje Janševe vlade. In seveda tudi simbolni pomen rehabilitacije za to početje najbolj odgovornih policijskih funkcionarjev samih. Formalna rehabilitacija se je sicer vmes že zgodila, državni aparat je zaščitil samega sebe. Od več kot ducat ovadenih policijskih šefov in policistov za prekoračitve pooblastil iz tistega časa so bile namreč vse ovadbe zavržene; ironično se nadaljuje zgolj še pregon nekaj policistov, ki so ukaze izvajali na terenu. Med ovadenimi je bil na prvem mestu prav Lorbek, eden tistih, ki so ukaze izrekali. Tudi zoper njega je bila ovadba zavržena.

A čeprav odgovorni policijski funkcionarji za svoje aktivno podrejanje politiki niso odgovarjali (in bodo zdaj zanj celo nagrajeni), je treba ponoviti, da je bila policija v tistem času zlorabljena za zastraševanje ljudi. Vrnitev teh policijskih šefov na čelo policije je izredno slab obet za prihodnje. Koliko bo ali ne bo policija (spet) uporabljena za obračun z ljudstvom, je odvisno tudi od razmer, v katerih se bo znašla družba. Že zdaj pa je gotovo vsaj to, da vladajoča politična opcija in njeni tesni sopotniki s policijo vsaj v tem mandatu ne bodo imeli težav – že doslej pa niso imeli težav pri uporabi policije za obračun s političnimi oporečniki.