ZDA in Iran dosegla mirovni sporazum

ZDA in Iran sta dosegla mirovni sporazum, je najprej potrdil pakistanski premier Šehbaz Šarif, ki je posredoval med stranema, kmalu pa njim pa tudi ameriški predsednik Donald Trump. Zatem je še namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi sporočil, da dogovor prinaša takojšnje končanje vojne, poročajo ameriški mediji in tuje agencije.

Pakistan je najprej danes zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času potrdil, da sta se Iran in ZDA dogovorila o mirovnem sporazumu in takojšnjem ter trajnem prenehanju vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom. Slovesen podpis sporazuma je napovedan za petek v Švici.

Trump je na družbenem omrežju Truth Social na svoj rojstni dan v nedeljo objavil, da je sporazum sklenjen in napisal, da s tem odobrava brezplačno odprtje Hormuške ožine in takojšnjo odpravo pomorske blokade Irana.

Kmalu zatem je Garibabadi v televizijskem komentarju dejal, da sporazum takoj končuje vojno med državama, ki bosta v dveh mesecih dokončali pogovore o končnem sporazumu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Cene nafte so po potrditvi sporazuma nemudoma padle. Cene nafte vrste brent je zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času padla za okrog 3,9 odstotka na okrog 84 dolarjev za sod. Cena ameriške surove nafte pa je padla za 4,8 odstotka na okrog 81 dolarjev za sod, poroča CNN.

"Kar zadeva zamenjavo režima, me ta nikoli ni zanimala. To je že tretja skupina, s katero imamo opravka, in doslej je to najbolj razumna skupina."

Vsebina sporazuma, ki je sledila tednom napetih pogajanj in občasnim grožnjam Trumpa z novimi sovražnostmi, ni jasna. Iranska tiskovna agencija Mehr je poročala, da bodo ZDA pred začetkom pogajanj Iranu sprostile 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev.

Navajala je memorandum o soglasju med državama v 14 točkah, ki bi naj določal sprostitev 24 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev v 60-dnevnem pogajalskem obdobju, ki se začne po podpisu memoranduma.

Trump je v nedeljo objavil, da se bo Hormuška ožina odprla po slovesnem podpisu sporazuma v petek v Švici, poroča Wall Street Journal. Zamuda naj bi bila posledica odstranjevanja min.

Ameriški podpredsednik JD Vance je za televizijo Fox News izjavil, da namerava prisostvovati podpisu mirovnega sporazuma, ki naj bi potekal v Ženevi, in da je možno, da bo prišel tudi Trump. Ta je še v nedeljo zjutraj obtožil Izrael, da je z zračnim napadom na Bejrut zavlekel podpis sporazuma.

Teheran že dolgo zahteva, da mora vsak sporazum o ustavitvi vojne vključevati tudi vzporedni konflikt v Libanonu, kjer Izrael vodi kampanjo proti Hezbolahu.

Vojna se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran. Ta je odgovoril z napadi na Izrael in zaveznike ZDA v regiji ter s praktično blokado ladijskega prometa v Hormuški ožini, ki je ključna pot za svetovne dobave nafte in zemeljskega plina. ZDA so se maščevale z blokado ladijskega prometa v iranska pristanišča.

Od 8. aprila je bila v veljavi prekinitev ognja, ki sta jo strani nekajkrat kršili. Med pogajanji so sprte strani večkrat objavljale nasprotujoče si informacije o vsebini sporazuma, o katerem so se dogovarjali.

Trump je v nedeljskem intervjuju za časopis Wall Street Journal dejal, da sporazum vključuje zavezo Irana, da ne bo pridobil jedrskega orožja. V svojih objavah na družbenih omrežjih pozno v nedeljo pa tega ni omenil. Trump tudi ni izrazil nujnosti, da bi iz Irana odstranili jedrski material, saj je dejal, da se to lahko stori kasneje.

Za časopis je še dejal, da ga sprememba iranskega režima ne skrbi toliko kot nekatere njegove kritike. "Kar zadeva zamenjavo režima, me ta nikoli ni zanimala. To je že tretja skupina, s katero imamo opravka, in doslej je to najbolj razumna skupina," je dejal Trump in zatrdil, da izraelski premier Benjamin Netanjahu sporazum podpira in je z njim zadovoljen.