Kultura / Temne plati delavstva

Festival delavskega filma Kamerat

Mladina / STA
15. 6. 2026

Prizor iz filma Narejeno v EU Stephana Komandareva, ki pripoveduje zgodbo delavke v tekstilni industriji

Prizor iz filma Narejeno v EU Stephana Komandareva, ki pripoveduje zgodbo delavke v tekstilni industriji

V nekdanjih prostorih Rudnika Trbovlje - Hrastnik bo od 19. do 21. junija potekal šesti festival delavskega filma Kamerat. Okoli 40 filmov bo tematiziralo temne plati delavstva, industrijsko dediščino in socialno pravičnost. Festival je prostor spomina na delavsko dediščino in razmislek o sodobnem svetu dela, je za STA dejala vodja festivala Nina Kavzar.

Ob tem, da festival skozi film odpira teme dela, delavstva, industrijske dediščine, socialne pravičnosti in skupnosti, ostajajo festival skupnosti, ki povezuje kulturo, lokalno okolje in ljudi različnih generacij, je dodala Kavzar. Celotno Zasavje je bilo po njenih besedah dolgo časa zaznamovano z industrijo, s spremembami in opuščanjem te industrije pa je na prebivalce močno vplivalo zaprtje rudnika. Kot je povedala, so objekti stali zapuščeni, s Kameratom pa so v njih s kulturo začeli naseljevati nove vsebine. Tematike dela in delavstva se jim zdi pomembno naslavljati, sploh v zdajšnjem času, "ko ni vse rožnato".

Filmi v nekdanji rudarski koloniji

V ospredju festivala so filmi, ki jih bodo poleg nekdanje kompresorske postaje predvajali v rudniškem rovu, prizorišče na prostem pa bo nekdanja rudarska kolonija.

"Ob tem, da festival skozi film odpira teme dela, delavstva, industrijske dediščine, socialne pravičnosti in skupnosti, ostajajo festival skupnosti, ki povezuje kulturo, lokalno okolje in ljudi različnih generacij."

Nina Kavzar, vodja festivala

Med drugim so na sporedu celovečerni filmi Narejeno v EU Stephana Komandareva, ki pripoveduje zgodbo delavke v tekstilni industriji, in dokumentarca Kar je treba storiti Srđana Kovačevića, ki spremlja Delavsko svetovalnico v Ljubljani in spopadanje s posledicami izkoriščanja tujih delavcev, in Ko pridem ven Metoda Pevca, ki prikazuje življenja slovenskih zapornikov.

Kot je na novinarski konferenci povedal programski vodja festivala Simon Tanšek, so za petkov program pripravili tudi projekcijo arhivskih prispevkov RTV Slovenija o delovanju Steklarne Hrastnik, Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik in rudnika. Projekciji kratkih prispevkov oddaj TV Dnevnik in TV Obzornik sledi pogovor z dokumentaristko, raziskovalko in arhivarko Jožico Hafner.

Na program so uvrstili tudi filme Zbornica Sonje Tarokić, Junakinja v režiji Petre Volpe, Gora se ne bo premaknila režiserke Petre Seliškar in film Bili smo kameradi Christiana Johannesa Kocha in Jonasa Matauscheka, ki po besedah organizatorjev prikazuje dogodke ob zapiranju rudnika in prestrukturiranju gospodarstva v rudarskem mestu. Pripravili so tudi izbor kratkih filmov, kamor sodita Yugo Manchester Daniela Rodriguesa Correie in Resnica Tamare Denić, ki je bil nagrajen s študentskim oskarjem in nominiran za študentsko nagrado bafta.

Poleg tega letošnji program bogatijo še okrogla miza o delovnih migracijah z naslovom Med strahom in solidarnostjo, pogovor o izzivih filmskih festivalov, program za mlajše in starejše, fotografsko razstavo z natečaja Delavstvo, na katerem je letos sodelovalo skoraj 1500 fotografov iz različnih držav, in mednarodno študentsko razstavo plakatov z naslovom Plakat, naš kamerat.

Poklon rudarski stavki leta 1934

Kot je za STA še povedala Kavzar, se je ideja o festivalu delavskega filma Kamerat porodila hrastniškemu županu Marku Funklu in programski vodji festivala Simonu Tanšku, ko sta se na vlaku pogovarjala o Hrastniku, ki morda na prvi pogled ni najbolj privlačna turistična destinacija, a ga močno zaznamujeta industrija in delavstvo, iz česar so naredili zgodbo. S festivalom se poklanjajo tudi večdnevni rudarski stavki, ki je bila leta 1934.

Ena od posebnosti Kamerata je rudarska tura in voden ogled nekdanjih rudniških prostorov. V rudarskem rovu okoli 40 metrov pod zemljo je približno 12 stopinj Celzija, zato obiskovalcem festivala svetujejo primerno obutev in oblačila.

4MzKheCczMg

fv42FDPotN8

7RqpeDRfBCo

pVMIzG38tGQ

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Od kje je podjetje poslanca Resnice prejelo denar?

Denar za poravnavo davčnega dolga naj bi prejelo od domačih gradbincev

Je to podobno Hitlerjevemu štabu?

IZJAVA DNEVA

Aida / Ko se je začela vojna, je bila stara 12 let

Otroštvo je preživela v Bosni. Z družino so se najprej umaknili v Vojvodino, nato pa so prišli v Maribor.