Aida / Ko se je začela vojna, je bila stara 12 let
Otroštvo je preživela v Bosni. Z družino so se najprej umaknili v Vojvodino, nato pa so prišli v Maribor.
Aida Kamišalić Latifić zelo rada potuje in tekoče govori več jezikov. Največ ji pomenijo družina, dobri odnosi, prijatelji in znanje.
© Nino Bektashashvili
Aida Kamišalić Latifić je zgodnje otroštvo preživela v Bosni in Hercegovini, blizu srbske meje. Ko se je začela vojna, je bila stara 12 let. Starša in brat so bili na seznamu za likvidacijo, na kar jih je opozoril družinski prijatelj srbske narodnosti. Z družino so se najprej umaknili v Vojvodino, nato pa so prišli v Maribor, kjer je Aida končala Prvo gimnazijo, doštudirala računalništvo, se zaposlila na fakulteti in kjer živi še danes. Od leta 2022 do pomladi 2026 je opravljala funkcijo državne sekretarke najprej v Službi Vlade RS za digitalno preobrazbo, od leta 2023 pa na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Zdaj se vrača na Univerzo v Mariboru kot docentka in raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Aida zelo rada potuje in tekoče govori več jezikov. Največ ji pomenijo družina, dobri odnosi, prijatelji in znanje.
Ob svetovnem dnevu beguncev in begunk
Zakaj je pred vami zgodba, ki ste jo ravnokar prebrali? Ker v soboto, 20. junija, praznujemo svetovni dan beguncev in 75. obletnico sprejetja Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Tudi na tem področju so večkrat spregledane predvsem ženske, torej begunke, ki se jih nato drži dvojna stigma.
V sredo, 17. junija, bodo ob tej priložnosti v Hiši Evropske unije (EU) odprli razstavi šestih izjemnih žensk, ki so se v Slovenijo priselile zaradi vojne, političnih pritiskov ali življenjske ogroženosti. To so: Aida Kamišalić Latifić iz Bosne (katere zgodbo ste lahko prebrali zgoraj), Arbnore Avdylaj s Kosova, Islam Abuamra iz Palestine, Olena Kushcheva iz Ukrajine, Rose Bay iz Kameruna in Shiva Nazarahari iz Irana. V Sloveniji so si kljub travmatični preteklosti ustvarile novo življenje in uresničile svoje poklicne cilje. Njihove zgodbe je zapisala Jasna Gabrovšek, v fotografski objektiv pa jih je ujela Nino Bektashashvili.
“Samo vztrajaj, še malo vztrajaj! Ker je na koncu tunela luč.”
Glavno sporočilo razstave lahko strnemo z besedami Arbnore: “Samo vztrajaj, še malo vztrajaj! Ker je na koncu tunela luč.”
Odprtje razstave s spremljevalnim programom bo v Hiši EU v sredo, 17. junija, ob 12. uri, dogodek bo potekal v angleškem jeziku, priporočljivo pa je, da ste nekoliko oziroma 15 minut zgodnji.
Razstava v +MSUM na Poletno muzejsko noč pa bo svoja vrata odprla v soboto, 20. junija, ob 20. uri.
Prepoved vračanja beguncev tja, kjer jim grozi preganjanje
Letos, kot smo že zapisali, zaznamujemo tufi 75 let od sprejetja Konvencije o statusu beguncev, ki jo je leta 1951 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov (ZN). Ta prelomni dokument je po tragični izkušnji druge svetovne vojne prvič vzpostavil mednarodno prepoved vračanja beguncev tja, kjer jim grozi preganjanje, s tem pa tudi pravno in moralno odgovornost držav za begunce.
Projekt Heroines: Diverse Voices izvaja Zavod APIS v sodelovanju z mednarodno pobudo Heroines! v okviru programa Catalyst of Change, ki ga sofinancira Evropska unija (EU).