Ali izgubljamo informacijsko suverenost?

Seveda jo izgubljamo, o tem ni dvoma. A zakaj? Preprosto – zahodni medijski prostor zaznamuje visoka koncentracija lastništva. Večino velikih zahodnih televizij in medijskih korporacij obvladuje približno 5 do 10 velikih skupin. Znotraj teh imajo ključen vpliv dinastije, kot so Murdoch, Thomson ali Sulzberger, in gigantski investicijski skladi, kot sta BlackRock in Vanguard. V Nemčiji dominirata Bertelsmann in Axel Springer, v Franciji milijarderji (Arnault, Niel), Italija pa je sploh eden najbolj medijsko skoncentriranih trgov v Evropi. V Sloveniji prevladujejo domače poslovne skupine in javni servis, vendar ostajajo nekateri javni mediji (pogojno tudi Mladina) pomembna, a šibka protiutež tej komercialni mašineriji.

V bistvu je večina teh medijev sistemsko skorumpirana. To ne pomeni nujno dobesednega podkupovanja, temveč se kaže kot sistematična pristranskost, podrejenost politični oblasti in grobo kršenje etičnih novinarskih standardov. Namesto da bi opravljali kritično funkcijo nadzora nad oblastjo, jo nekritično podpirajo. Evropski in slovenski mediji so v vprašanjih mednarodne politike politično nadzorovani in služijo kot propagandni stroj zahodnega političnega bloka (ZDA, Nato in danes Izraela). To je najbolj očitno pri poročanju o vojni v Palestini in Ukrajini.

Strokovnjaki, ki izražajo kritična in neodvisna stališča, so nemudoma tarča medijskih napadov, pozivov k odpovedi pogodb in izključitve iz javnega diskurza. Pri nas so to dr. Uroš Lipušček, dr. Polona Petek, dr. Tomaž Mastnak in še mnogi drugi. Pod novo Janševo vlado se bodo omenjenim verjetno priključili še številni kritični novinarji, ne glede na njihovo politično provenienco.

K tej izgubi suverenosti ogromno pripomorejo družbena omrežja s kratkimi vsebinami, ki večinoma poneumljajo občinstvo. Kot piše Mekina, da se je slovenski imunski sistem zlomil ob aferi Patria, je na ravni EU vse skupaj dobilo pospešek takrat, ko so v Bruslju sklenili cenzurirati in zapreti vse kanale, ki ne ustrezajo uradni naraciji. Tu se je evropska birokracija neposredno zgledovala po nekdanji sovjetski Moskvi, ki je striktno prepovedovala vse zahodne medije.