Uvodnik / Grega Repovž: Predsedničino sporočilo

»Te vrednote zame niso ne leve ne desne, so univerzalne, so vrednote demokratične države, so moje sidro, ki ga ne bom dvigovala, ne glede na smer dnevnega političnega vetra. Vedno bom opozorila, ko bom ocenila, da so ogroženi ustavni red in njegova načela. Ukinjanje ali integracija neodvisnih institucij, omejevanje civilne družbe, poskusi nadzora nad posamezniki, onemogočanje sindikalne dejavnosti, omejevanje svobode medijev in morebitni poskusi spreminjanja javne radiotelevizije v državno so koraki, ki ne vodijo v boljšo državo in zrelejšo družbo. Prav tako bom vedno opozarjala na napade na sodno vejo oblasti ter na odločitve, ki bi slabile javno zdravstvo in javno šolstvo.« S temi besedami je v sredo premiera Janeza Janšo in nove ministre slovenske vlade nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar. A nekatera svoja stališča do nove vlade je predsednica nakazala že pred tem. Najprej, ko se je opredelila do dejstva, da je Janez Janša v sodelovanju z izraelskimi obveščevalci korumpiral volitve v državni zbor – jasno je povedala, da je prišlo do vmešavanja tujih obveščevalnih struktur. Naslednjič je to storila dan po imenovanju vlade, ko je na pročelje predsedniške palače za en teden obesila palestinsko zastavo, ki jo je dal Janša dan pred tem s pročelja vladne palače nemudoma odstraniti. In nazadnje konec preteklega tedna, ko je na predsedniško palačo obesila mavrično zastavo, ki je prav tako izginila s pročelja ministrstva za kulturo.

Sporočila predsednice so jasna, skrbi tudi. Skrbno so bile izbrane njene besede, ko je naštevala korake, ki ne vodijo v boljšo državo in zrelejšo družbo – ni namreč govorila o nečem, kar bi Janševa koalicija lahko storila, ampak je naštela natančno vse tisto, kar je doslej že storila (ob čemer je imela vlada na dan govora mandat šele 13 dni), s poudarkom na poskusih nadzora nad posamezniki in onemogočanja sindikalne dejavnosti. A to ni vse, kar je sporočila predsednica v svojem nastopu. Iz njega je bilo namreč čutiti, da se zaveda, da bo ta vlada zelo verjetno obstala do konca mandata, da je torej treba izbirati bitke in besede, ker bo bitk veliko. Janša je večino odločitev od aprila do danes izpeljal zunaj vladnih procedur, skozi državni zbor in prek transakcijske stranke Resnica. Da, uporabili smo izraz transakcijska stranka. Verjetno je to izraz, ki najbolj jasno opredeljuje tudi današnjo vladajočo politiko, res so jo zavzeli nekakšni kšeftarji, kot je takoj po volitvah ugotovila filozofinja Alenka Zupančič.

A vrnimo se k predsednici. Njena ostrina namreč ima kredibilnost in tega se zaveda tudi sam Janez Janša. Ve, kakšen sloves ima sam v tujini – dejansko je pri njem edina pozitivna točka, to poudarjajo tudi politiki, da se je pravilno opredelil, ko je prišlo do napada na Ukrajino. V vseh drugih primerih pa je vedno stal na strani avtokratov, od Netanjahuja do Orbána. In prav zato, ker je človek slabega slovesa, ve tudi, da bo v trenutku, ko bo predsednica republike jasneje povedala, da je njegova vlada avtokratska, hitro postal nezaželen gost po vsem svetu (razen pri avtokratih, ki pa jih danes res ni več malo), kar ga bo ošibilo tudi znotraj države.

Od kod predsednici ta moč in kredibilnost? Najprej iz odnosa do prejšnje vlade in prejšnjega predsednika vlade Roberta Goloba – ob vsaki samopašnosti in aroganci do drugih institucij ali postopkov, ki jih s strani prejšnje vlade tudi ni bilo malo, se je predsednica odzvala z jasnimi stališči. Nemalokrat se je zdelo celo, da gre predaleč, da gre za antipatijo – a danes in v prihodnje ji to daje kredibilnost v kritiki nove vlade. Drugi razlog pa je, da se je Nataši Pirc Musar tudi z mednarodnimi nastopi uspelo postaviti na evropskem in celo svetovnem političnem parketu – in sicer z jasnim stališčem, da je tisto, kar se je zgodilo na ozemlju Gaze, genocid. Bila je med prvimi politiki najvišjega ranga, ki so to zmogli izreči.

Danes, ko se malodane simultano zbirajo podpisi za že tretji referendum – torej že o tretjem zakonu te vlade –, je namreč jasno, da bo za ohranjanje atributov demokratične in socialne države morala biti civilna družba izjemno dobro organizirana, mirna in sistematična – predvsem pa modra. In to je tudi sporočilo predsednice: vemo, kaj nas čaka, vemo, kaj se bo dogajalo, a na to se bo treba odzivati modro, da kot družba ne nasedemo na nastavljene pasti. Ni presenetljivo, da je Janša v prvih 50 dneh državnega zbora »udaril« s takšnim neverjetnim številom zakonov, ki tako temeljno posegajo v družbeni ustroj, nekateri so res namenjeni zgolj izčrpavanju političnih nasprotnikov in civilne družbe, a glavni namen je predvsem nasičenje javnosti s politično intenzivnim dogajanjem. Vse spremembe so poleg tega take, da bo večina prihodnjih na prvi pogled delovala neprimerno blažje, pa čeprav dejansko ne bodo takšne. A naj vas to ne zavede: da se Janša vedno vladanja loteva taktično, še ne pomeni, da so te taktike dobre in da jih ljudje ne spregledajo nemudoma. Kar pa seveda ne spreminja temeljne ocene, ki je vela iz predsedničinega govora: ne čaka nas dolgo poletje, čakajo nas dolga štiri leta.