Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: »Stopiti skupaj«
Demokracija deluje po načelih politične konkurence in ne kartelnih dogovorov, kjer je depolitizacija konfliktov zgolj prikrit odvod za legitimacijo politične avtokracije
Razvoj je postala politična parola sedanje vladne koalicije, vse je posvečeno bolj razvojno usmerjeni Sloveniji. Brez razvojnega preboja ni konkurenčnega in močnega gospodarstva, brez tega ni socialne države, poudarjajo vsevprek. Umarjevo Poročilo o razvoju 2026 je dalo ključne poudarke tega preboja, GZ s svojo strategijo Made in Slovenia 2035 ponuja »motorje konkurenčnosti« slovenskega gospodarstva. Koalicijska pogodba Janševe vlade je poskušala na politični ravni ujeti nekaj tega duha, od stabilnih javnih financ in davčnega okolja do nabora ukrepov želenega razvojnega preloma. Težava vseh teh razvojnih in političnih dokumentov sta fiskalni domet in razvojna zmogljivost države. Na to opozarja fiskalni svet in tudi OECD v zadnjem poročilu o Sloveniji. In tu se običajno razblinja leporečje starih in novih oblasti. Erozija razvojnega modela države je očitna, fiskalne zadrege pa tudi. Reformni načrti in politični aktivizem sta identitetna blagovna znamka Janševih vlad. Tudi iskanje široke platforme nekakšnih razvojnih zavezništev. Partnerstvo za razvoj je takšna politična namera iskanja sodelovanja z opozicijo. Toda njegova mimikrija ne more prikriti očitnega konflikta med političnim konsenzom in politično konkurenco. To pa je temeljni zastavek in problem sodobne demokracije, ki jo takšen pristop bolj ogroža, kot rešuje. Konsenzualna demokracija je namreč zadnja izgubljena alternativa Janševih administracij. In tudi tokrat je tako.