Olga Michalik / Montažerka, ki verjame, da napake vodijo v dobre rešitve
»Montaža je nenehno sestavljanje koščkov. In včasih te ravno napačen kos pripelje do prave slike.«

© Matjaž Rušt
Skupaj z režiserjem Metodom Pevcem je konec februarja prejela nagrado papirnati avion, ki jo Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podeljuje za izjemen scenarij že realiziranega avdiovizualnega dela preteklega leta. Prejela sta jo za scenarij dokumentarnega filma Ko pridem ven, ki ga je Pevec tudi režiral, sama pa podpisala kot montažerka. Presunljivi dokumentarec spremlja dve leti intenzivnega procesa v največjem slovenskem zaporu na Dobu, kjer so obsojenci za najtežja kazniva dejanja s pomočjo psihodrame odpirali boleče spomine iz otroštva, odnose s starši, občutke krivde, sramu in odgovornosti ter razmišljali o življenju po prestani kazni. Olga Michalik je kot montažerka gradivo začela spremljati že med samim snemanjem ter bila tesno vpletena v oblikovanje pripovedi in celotne pripovedne strukture filma, zaradi svojega prispevka pa je bila nazadnje podpisana tudi kot soavtorica scenarija.