Knjiga / Vinko Möderndorfer: Vanja: kratek roman o predolgem življenju

+ + + +

Obroben in na robu norosti

Pripovedovalec Vinka Möderndorferja (1958) je že v romanu Nespečnost popisal specifično družinsko dinamiko, ki jo na eni strani zaznamuje družinski patriarh – borec za severno mejo ter kasneje aktivist in partizan, ves čas šikaniran od policij, kraljeve, fašistične in po osvoboditvi tudi od lastne –, na drugi ženske, ki ga podpirajo, žena in svakinje. Te iz njegovega dela naredijo oltar, okoli katerega polagajo svoje daritve in hkrati ohranjajo spomin na pokojnika z negovanjem njegovega delovnega okolja v izvorni obliki. Vnukinja pa se, z veliko hrupa in kregarije, upre in počasi razprodaja družinsko zapuščino. Isti družini je Möderndorfer potem posvetil še romana Odštevanje, o srečanju protagonista z očetom, ki se na kratko vrne po dolgih letih emigracije, kamor je šel, da bi se izognil vojaščini, in roman Zvezda, žlica in ura, o stanovanju nad železniško postajo v avstro-ogrskem stilu dve uri iz metropole, v katerem je živela vnukinja.

Zdaj, v romanu Vanja, spremljamo to iz novega zornega kota. S stališča vnukinjinega drugega moža, ki mu, vsa navdahnjena z ruskimi povojnimi filmi, spremeni ime. Prepriča ga, da zapusti ženo in otroka, se preseli v stanovanje nad železniško postajo in – se zasanjata. Gre za čase, ko se je začela privatna pobuda, za sedemdeseta, in Ana, kot se tokrat imenuje vnukinja ter mati Ceneta in kasneje Žive, si obeta velike biznise. Šivanje rokavic, s stroji na kredit, zaradi česar se odreka udobju vsa družina, iz stanovanja naredi delavnico, vendar zadeva zaradi neizkušenosti in razmer na trgu, kolikor ga sploh je, predvsem pa zaradi nepoštenosti pobudnikov biznisa propade. Vanjo prepriča, da postane voznik kamiona, ki se potem pokvari, in počasi, zaradi odsotnosti tekočih sredstev, propada – in ostanejo samo dolgovi.

Zaradi groženj oblasti, najprej Anini družini in potem, ko se jim pridruži in začnejo stvari potekati na robu kriminala, tudi njemu, postaja Vanja vse bolj preganjavičen. Dogodke začne interpretirati paranoidno; če mu nekdo pred nosom spelje glavo solate, v katero se je zapičil, vidi v tem zaroto. Krepi se občutek, da ga zasledujejo in mu kvarijo tovornjak, spustijo zavorno olje in podobno. Osupne, ko ga psihiatrinja, ki ga spominja na mater, vpraša, ali mu silno ljubezen, ki jo razsipa in malo koncentrira na Ano, vračajo.

Vanja je roman o medvojnem in povojnem času vse do tranzicije. Roman o posamezniku, ki je morda malce izločen in s tem predisponiran, izpostavljen porogu vrstnikov in odraslih s predsodki, vendar se skozi menjave režimov počasi oddaljuje od sebe. Zateka se v svetove, kasneje tudi kemično izzvane, ki jih ima samo zase. Ko se na koncu ove, da nima nikogar in da je njegova velika zaljubljenost fiasko, se začne odrekati svetu. Möderndorfer usodo, ki je bila prej obstranska in zdaj stopi v ospredje, izpiše vehementno in z njemu lastno veščino.