Prvi teden / Kako izigrati Kračuna?

ZDA so znane po nizkih davkih, Danska pa slovi po visokih. Ta odnos oz. napetost med obema svetovoma je dobro znana in gre takole: Američani, pa tudi njim podobni zagovorniki vitke države, se radi zmrdujejo nad Dansko, češ, kako lahko nekdo živi v takšni državi, ki te stiska na vsakem koraku. Danci na to dilemo, ki je aktualna tudi pri nas, odvrnejo, da je odgovor v računanju. Napačno je gledati le na višino davkov, treba je pogledati in sešteti vse življenjske stroške. In ko kdo to stori, hitro ugotovi, da je življenje na Danskem cenejše kot v ZDA, kjer so davki nižji. Jasno je tudi, zakaj je tako: zasebne šole so dražje od javnih, zasebne bolnišnice so dražje od javnih, zasebni pokojninski sistemi stanejo več od javnega. In zato je na Danskem življenje cenejše in lažje, Danci pa so bolj zdravi, bolj izobraženi in srečnejši od Američanov.

Takšno je jedro vsake razprave o davkih. Jo je res težko razumeti? Seveda ne. Problem z zgoraj zapisano modrostjo pa je, da jo mnogi razumejo, a so pripravljeni zaradi lastnih ozkih interesov dovoliti izjeme in osnovni nauk spreobrniti. Zato pa je treba tak interes zaviti v celofan. Natančno to počne tudi nova Janševa vlada. Njihovo glavno sporočilo je, da želijo »vitko« državo ali da želijo z nizkimi davki »sproščati« podjetništvo.

Ta teden je bila nova koalicija dvakrat strokovno opozorjena. Prvo opozorilo je prišlo iz fiskalnega sveta. V fiskalnem svetu so že po uradni dolžnosti morali finančnega ministra Andreja Širclja in premiera Janeza Janšo opozoriti, da se bo stanje javnih financ »strukturno« poslabšalo, če bodo sledili svoji koalicijski pogodbi. Po Kračunovi oceni bi zgolj tisti del ukrepov, ki ga je mogoče finančno ovrednotiti, to so razne davčne razbremenitve, kot sta socialna kapica in postopno dvigovanje splošne dohodninske olajšave, saldo javnih financ poslabšal za približno odstotek BDP, spremembe v zdravstvu pa bi dodale še dodatne 0,6 odstotne točke primanjkljaja.

Drugo opozorilo pa je prišlo iz OECD. Tam so v ta teden objavljenem ekonomskem pregledu ponovili nekaj, kar ponavljajo že leta. Razvojna težava Slovenije ni v tem, da podjetniki plačujejo previsoke davke in zato ne zmorejo vlagati v razvoj. Razvojna težava Slovenije je, da imamo na razpolago ogromno kapitala, kar se kaže v bančnih depozitih, ki pa jih lastniki zaradi obstoječe ureditve raje hranijo v najdonosnejših, najvarnejših in hkrati najmanj produktivnih naložbah – vlagajo v nepremičnine. Če citiramo OECD: »Plitki kapitalski trgi še naprej zavirajo investicije in dolgoročno rast, saj omejujejo dostop podjetij do financiranja, zlasti inovativnih zagonskih podjetij. Visoki prihranki gospodinjstev so večinoma usmerjeni v nepremičnine in bančne depozite.« Organizacija zato priporoča »zmanjšanje davčnih spodbud za naložbe v nepremičnine«, kar prevedeno ne pomeni nižanja kapitalskih davkov, ki jih plačujejo samostojni podjetniki, temveč nasprotno – njihov dvig. Natančneje to pomeni dvig davkov na (recimo) nepremičnine.

Se bo to zgodilo? Bo vlada upoštevala opozorila stroke? Gre zgolj za retorično vprašanje. Vladajočo koalicijo podpira ozek menedžerski interesni krog, ki je strankam na oblasti pomagal do zmage. Zato je izziv za ministra za finance Andreja Širclja in predsednika vlade Janeza Janšo bolj v tem, kako ustreči tem ozkim interesom – kljub opozorilom fiskalnega sveta, organizacije OECD in še mnogih drugih. Včasih so lahko izgovori različne krize, kakšne izjemne okoliščine, epidemija, energetska kriza, včasih pa je treba pozornost preusmeriti le k banalni »aferi«.