Teden / Reforma veterinarske službe

Poslanska skupina Resnice s prvopodpisano Katjo Kokot je v zakonodajni postopek vložila spremembe zakona o veterinarstvu, ki bi jih lahko označili za reformistične. Veterina je kot bistveni člen prehranske verige v Sloveniji organizirana kot javna služba in deluje prek sistema koncesij, ki jih podeljuje država. Predlagani zakon to pravilo ukinja ter odpira vrata čistemu zasebništvu in tržni dejavnosti, ki ne bi imela do države nobenih obveznosti. Te so danes povezane z zagotavljanjem stalne pripravljenosti in dežurstev zunaj delovnega časa veterinarskih praks.

Da gre za velike novosti, sta v skupnem pismu potrdili tudi Veterinarska zbornica Slovenije in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. Predsednik zbornice Tomo Wankmüller in dekanja fakultete Breda Jakovac Strajn sta opozorila, da »predlagane spremembe na novo urejajo veterinarsko dejavnost v Sloveniji«. Dodajata tudi, da pred vložitvijo zakona z njim niso bili seznanjeni in pri pripravi zakona niso sodelovali. Katja Kokot je sicer slednje zavrnila, češ da se je Wankmüller nekaj dni pred vložitvijo zakona udeležil okrogle mize na to temo in da mu je še pred vložitvijo predlog zakona poslala na elektronski naslov. A to ni bistveno. Pomembnejša so opozorila zbornice in fakultete. Novosti po njihovem mnenju prinašajo »tveganje za učinkovito delovanje obstoječega sistema javne veterinarske službe, ki je eden ključnih stebrov zagotavljanja biovarnosti in prehranske varnosti republike Slovenije«.

Govorili smo z lastniki več veterinarskih praks, ki so želeli ostati anonimni. Ugotavljajo, da so novosti namenjene predvsem temu, da »se ukine stalna pripravljenost in dežurstvo za tiste, ki jim to ni v interesu, saj je povezano z dodatnimi stroški, predvsem s potrebami po dodatnih zaposlitvah«. Spremembe bi lahko bile po njihovem mnenju v interesu določenih malih veterinarskih praks, »ki jim te obveznosti ne dišijo in zasledujejo predvsem svoje parcialne interese glede zaslužka«. Omenjajo prakse, ki se ukvarjajo predvsem s trgovino in zgolj z določenimi ozkimi specialističnimi dejavnostmi. Vse to bi lahko primerjali s podobnimi interesi v zdravstvu, pravijo: »Tisto, kar je zanimivo z vidika največjih zaslužkov, je, da bi delali, a brez zagotavljanja dežurne službe. Slednjo – popoldan, ponoči, ob nedeljah in praznikih – naj zagotavljajo javne bolnišnice in zdravstveni domovi. V primeru veterine bi to bile pač tiste veterinarske prakse, ki so v mreži javne veterinarske službe.«

Veterinarji, s katerimi smo govorili, še dodajajo, da velika večina med njimi nasprotuje sprejemanju zakona brez udeležbe strokovne javnosti in poleg tega po skrajšanem postopku. No, zakon se bo kot kaže vendarle sprejemal po rednem postopku, saj je parlamentarni odbor za kmetijstvo na seji v torek možnost skrajšanega postopka zavrnil.

Oglasila se je tudi komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Katarina Bervar Sternad; med drugim je zapisala takole: »Poslancem noben zakon ne more prepovedati vlaganja zakonov, ki so tudi v njihovem zasebnem interesu, vendar je z vidika zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja nujno, da ob tem svoje zasebne interese jasno razkrijejo.« Njihovo opozorilo se nanaša na prvopodpisano pod reformo veterinarske dejavnosti, Katjo Kokot. Preden je postala poslanka, je imela na Ptuju kot samostojna podjetnica manjšo veterinarsko ambulanto. Ko jo je poleti 2022 zaprla, je to utemeljila s previsokimi stroški najemnine. Lani jeseni je na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti več členov zakona o veterinarstvu in pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije. Gre za iste člene, ki se zdaj spreminjajo z zakonom in ki omogočajo liberalizacijo veterinarske dejavnosti, posledično pa manj dežurnih veterinarjev, kar bo gotovo imelo posledice za zdravje (rejnih) živali in varnost hrane.