Katere varovalke pred zlorabami še o(b)stajajo?

Te dni poteka zbiranje podpisov za referendum proti »uvedbi politične policije« (svoj podpis lahko oddate na tem spletnem mestu). Med pobudniki oziroma prvopodpisniki referenduma je tudi Dragan Petrovec, penolog, humanist, človek, ki natančno ve, kaj so človekove pravice in zakaj so pomembne. Petrovec je prejšnji teden na novinarski konferenci izpostavil le nekaj stavkov, a zadel je bistvo. »Napovedana ureditev še najbolj spominja na Kafkov roman Proces. Vsak od nas se lahko spremeni v državljana Jozefa K, ki ne ve, zakaj je v postopku, ne ve, zakaj mu sodijo, nima prav nobene možnosti, da bi vplival na postopek. To se dogaja vse do njegovega tragičnega konca.«

Iskanje politične odgovornosti javnih funkcionarjev

Preiskovalne komisije so v resnici politični proces, njihov namen je iskanje politične odgovornosti javnih funkcionarjev ali pa razpravljanje o širših za družbo pomembnih temah. Pravica do parlamentarne preiskave je definirana v ustavi, kjer piše, da ima komisija »v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi«.

»Napovedana ureditev še najbolj spominja na Kafkov roman Proces. Vsak od nas se lahko spremeni v državljana Jozefa K, ki ne ve, zakaj je v postopku, ne ve, zakaj mu sodijo, nima prav nobene možnosti, da bi vplival na postopek. To se dogaja vse do njegovega tragičnega konca.«

Izvorna ideja o preiskovalnih komisijah, podobne poznajo tudi drugod po svetu, je hvalevredna, saj je prav, da poslanci raziščejo ozadje odmevnih zgodb, prav je tudi, da odločajo o morebitni politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij. A zgodovina teh preiskav je pokazala, da so bile nekatere izrazito politične, da so bile zlorabljene za politični šov, če pa je že prišlo do konsenza o neki tematiki, nato v parlamentu sprejeto zaključno poročilo ni imelo resnih pravnih ali vsaj zakonodajnih posledic.

Zdaj se bo možnost zlorab še povečala. Nova koalicija je namreč sprejela zakon, ki preiskovancem, torej tistim, ki se znajdejo na parlamentarni zatožni klopi, odvzame vsakršno pravico do sodnega varstva – prej je ta možnost obstajala, zdaj se lahko prizadeti na sodišče obrnejo šele po zaključku procesa. Pobudniki referenduma tako opozarjajo, da je doslej ustavno sodišče lahko preprečilo, »da bi politična večina ustanavljala protiustavne preiskovalne komisije ali sprejemala sklepe, ki posegajo v človekove pravice in zasebnost posameznikov, po novem pa te varovalke ne bo več«. Konkretno to pomeni, da bodo lahko »parlamentarne preiskovalne komisije brez sodne odredbe pridobile podatke o naših bančnih računih, zasebnih komunikacijah in telefonskih stikih ter avdio- in videoposnetke, pa tudi dokumentacijo, ki jo hranijo policija, FURS in drugi državni organi«.

Tarča si lahko tudi ti

V sodnih postopkih ima človek pravico do pritožbe, do revizije, a v parlamentarni preiskavi te varovalke ni več.

Tarče so lahko vsi, ne samo politiki ali javni funkcionarji, parlamentarci lahko preiskujejo novinarje, nevladnike, aktiviste, profesorje, žvižgače, okoljevarstvenike, protestnike, v preiskavi se lahko znajde vsakdo izmed nas – ti in ti in tudi ti, vsi. 

Podpisi za referendum se zbirajo na upravnih enotah. Oddati jih je mogoče tudi elektronsko na portalu e-uprave. Zbirajo se do 14. julija, za razpis referenduma pa je potrebnih več kot 40.000 podpisov.

Fotografska razstava in okrogla miza

Ob tem bo danes, 18. junija, ob 17.15 v preddverju Gallusove dvorane v Cankarjevem domu v Ljubljani odprtje pop-up razstave fotografij Toneta Stojka, enega najpomembnejših kronistov sodobne slovenske družbe, ki je s svojim fotoaparatom dokumentiral družbene in politične spremembe, ki so zaznamovale nastanek samostojne Slovenije, ter ustvaril podobe, ki so postale del kolektivnega spomina na procese osamosvajanja.

Ob 18. uri pa se bo v dvorani Lily Novy odvila okrogla miza z naslovom Nova ureditev parlamentarnih preiskav: katere varovalke pred zlorabami še o(b)stajajo.

Na pogovoru, ki ga bo vodil novinar in raziskovalec portala Oštro Uroš Škerl Kramberger, bodo govorili dr. Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic, dr. Špelca Mežnar, nekdanja ustavna sodnica, Luka Švab, odvetnik in Ali Žerdin, novinar in urednik Sobotne priloge Dela.

Kje so meje med legitimnim parlamentarnim nadzorom in politično motiviranim preiskovanjem, katere procesne varovalke trenutno varujejo posameznike pred arbitrarnim ravnanjem zakonodajne veje oblasti, katere bi še potrebovali in zakaj ni dobro, da celo te, ki jih imamo, krčimo?

Razprava je odprta za javnost, udeležba je brezplačna.