Teden / Manj zaščite – več okužb

Nacionalni inštitut za javno zdravje je ob naraščajočem trendu rasti spolno prenosljivih okužb (SPO) v Sloveniji uvedel kampanjo »Kondom = bonton«, s katero želi opozoriti na pomen uporabe kondoma. Povod zanjo je dejstvo, da uporaba kondomov upada. Njihov pomen namreč še vedno povezujemo zlasti s preprečevanjem neželenih nosečnosti, medtem ko pozabljamo na njihovo vlogo pri zaščiti pred spolno prenosljivimi okužbami. Pomemben del preventive je tudi testiranje. To je za nekatere okužbe, kot sta HIV in hepatitis B ter C, mogoče opraviti brezplačno in brez napotnice, denimo na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Posledice SPO so lahko resne – klamidija lahko pri ženskah povzroči neplodnost, okužbe s HPV pa so povezane s povečanim tveganjem za razvoj nekaterih oblik raka.

Evita Leskovšek iz NIJZ je na novinarski konferenci, ki so jo prejšnji teden pripravili v okviru kampanje, padec pogostosti uporabe kondoma pripisala več dejavnikom. Med njimi je navedla zmanjšan strah mladih pred okužbo s HIV, ki je v preteklosti predstavljala enega glavnih razlogov za doslednejšo uporabo zaščite, pa tudi pomanjkanje sistematičnega programa spolne vzgoje.

Prav vprašanje informiranosti je ključno. Sistematične spolne vzgoje v slovenskih šolah praktično ni. Vsebine, povezane s spolnostjo, se pojavljajo v okviru posameznih predmetov. Učenci se z njimi resneje srečajo šele proti koncu osnovne šole pri biologiji, kjer je poudarek na razmnoževanju človeka, precej manj pa na spolno prenosljivih okužbah. Spolnost je torej skoraj izključno predstavljena skozi biološki, reproduktivni vidik.

Nekatere dodatne vsebine učenci pridobijo tudi v okviru programa Vzgoja za zdravje, kjer zdravstveni delavci izvajajo delavnice v 6. in 9. razredu osnovne šole. Njihov obseg in izvedba nista povsod enaka, saj sta močno odvisna od sodelovanja in zanimanja posameznih šol.

Porast spolno prenosljivih okužb zato odpira vprašanje, ali mladi danes dobijo dovolj znanja za varno in odgovorno spolnost. Svetovna zdravstvena organizacija sicer navaja, da kakovostna spolna vzgoja občutno zmanjšuje tvegano spolno vedenje ter prispeva k manjši pojavnosti okužb in neželenih nosečnosti.

Zgolj podajanje osnovnih informacij o anatomiji, bioloških procesih ter strašenje pred okužbami in neželenimi nosečnostmi ni dovolj. Potrebno je širše razumevanje spolnosti, odnosov in spolnega zdravja. Na to opozarja tudi ginekologinja in seksologinja Gabriela Simetinger, ki je v okviru projekta »Spolna vzgoja II« poudarila, da celostna spolna vzgoja ne sme temeljiti le na biomedicinskem pristopu, temveč mora vključevati tudi teme, kot so čutnost, intimnost, spolna identiteta, partnerski odnosi, telesna podoba in vpliv seksualizacije.

Resne razprave, kaj naj bi sodobna spolna vzgoja obsegala, v javnosti ni. Minister za izobraževanje Borut Rončević je napovedal »ideološko nevtralno« šolo, v koalicijski pogodbi pa so zapisane zaveze o novih vsebinah ali predmetih na področju digitalizacije, računalništva, podjetništva, informatike in finančnega opismenjevanja. O spolni vzgoji pa niti besede.