Teden / Stara žitnica, nov muzej?

Županja mestne občine Ptuj, Nuška Gajšek, je na ministrstvo za kulturo poslala odprto pismo glede projekta obnove »grajske žitnice«, ki že več let prazna sameva pod ptujskim gradom in bi po obnovi služila ptujskemu muzeju. V pismu je županja zapisala, da se prenova še vedno ni začela, kljub temu da je bil začetek del napovedan za leto 2023. Zato je od ministrstva zahtevala »takojšnjo objavo javnega razpisa za izvajalca del na podlagi obstoječega gradbenega dovoljenja«. Projekt je pod časovno taktirko evropskih kohezijskih sredstev, iz katerih je zagotovljenih 8 milijonov evrov, vendar pa jih je treba uporabiti do konca leta 2028.

Obljuba o novem objektu ptujskega muzeja, ki naj bi bil v omenjeni stavbi, sega veliko dlje. Med letoma 1928 in 2011 je kot ptujski muzej služil dominikanski samostan. Leta 2011 so ga nato spremenili v kongresno kulturno središče in v depo, ki je na naslovu Muzejski trg 2 shranil večino razstavnih predmetov. Direktor ptujskega muzeja dr. Aleksander Lorenčič je povedal, da je bila hramba predmetov mišljena kot kratkotrajna rešitev. Stavba je zaradi vlage, plesni in statičnih težav (razpok po vsem poslopju) neprimerna za delo in so iz nje morali preseliti zaposlene. Predmeti so kljub temu ostali, morajo pa jih pogosto razkuževati in restavrirati zaradi slabih pogojev.

V grajski žitnici bi razstavili predmete iz muzejskega depoja, ki jih je več kot 4000. Med drugimi bi bila razstavljena Orfejev spomenik in rekonstrukcija tretjega mitreja (svetišče, posvečeno Mitri, božanstvu s koreninami v Perziji).

Gradbeno dovoljenje za projekt je bilo izdano 16. aprila 2024. Kaj torej preprečuje izvedbo? Kljub prvotni oddaji pozitivnega mnenja je zavod za varstvo narave julija lani odprl vprašanje zaščite zavarovanih dreves na območju gradbenih del. »Stanje dreves na grajskem hribu je enako kot ob izdaji projektnih pogojev 2024, gradbeno dovoljenje je pravnomočno in nespremenjeno, pravni akti se niso spremenili, projektna rešitev pa upošteva prvotno izdane pogoje. Naknadne zahteve zavoda za varstvo narave po postavljanju novih, dodatnih pogojev nimajo niti dejanske niti pravne podlage,« je arhitekt Matevž Čelik Vidmar zapisal v Poročilu o stanju projekta, ki je nastalo junija letos.

Valentina Bevk z Zavoda za varstvo narave pa trdi, da so bili zavedeni. Leta 2024 so odobrili gradbeni načrt, saj je ustrezal zahtevanim pogojem. Pozneje pa se je izkazalo, da načrt ni ustrezal stanju na terenu. »Ugotovljeno je namreč bilo, da odmik gradbenih ureditev od zavarovanih dreves v naravi dejansko ni takšen, kot je zapisano v projektni dokumentaciji, saj je premajhen,« pojasnjuje Valentina Bevk.

Zdaj gre torej za hudo časovno stisko. Maja je bila zato na ministrstvu za kulturo ustanovljena delovna skupina za vodenje in izvedbo projekta. Če žitnica ne bo pravočasno prenovljena, bomo na tej lokaciji izgubili priložnost za javno predstavitev ene najbogatejših arheoloških zbirk v Sloveniji.