Teden / Koliko ljudi si ne more privoščiti dopusta?
Dopustniška revščina
Poletje – čas počitnic in dopustov. A ne za vse. Medtem ko je za mnoge odklop od dela del poletnih mesecev, za nekatere dopust postaja luksuz.
Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da v Evropi narašča delež zaposlenih, ki si ne morejo privoščiti niti enotedenskega dopusta. V Sloveniji se ta delež v zadnjih petih letih giba okoli 15 odstotkov, kar nas uvršča pod evropsko povprečje, ki vztraja pri približno 27 odstotkih. V primerjavi s sosednjimi državami smo pri tem med uspešnejšimi. V Avstriji si enotedenskega dopusta ne more privoščiti okoli 17 odstotkov zaposlenih, precej višji deleži pa so v Italiji, kjer znašajo okoli 35 odstotkov, na Hrvaškem okoli 32 odstotkov, na Madžarskem pa približno 39 odstotkov. Na skrajnih koncih evropske lestvice sta Romunija, kjer si dopusta ne more privoščiti več kot polovica zaposlenih (kar 61 odstotkov), in Norveška, kjer ta delež znaša okoli 9 odstotkov. Podatek se nanaša na zaposlene osebe, na ljudi z rednim dohodkom.
In ostali, osebe z nestabilnimi oblikami zaposlitve, od samozaposlenih, delavcev s pogodbami za določen čas pa do mladih, ki delajo prek študentskih napotnic? »Za prekarce potencialni dopust ni le dodaten strošek, ki ga v celoti krijejo sami, ampak celo nevarnost velikega izpada dohodka. Mnogi, na primer študentje, ki predvsem v poletnih mesecih res veliko delajo, si na dopust ne upajo, ker vedo, da jih bo delodajalec preprosto odpustil in nadomestil z nekom drugim, ki bo vse poletje na voljo za delo,« pravi Mojca Žerak iz Sindikata Mladi plus. Dodaja še, da je med njihovimi člani dopust pogosto obremenitev, kar »delavce samo še dodatno izpostavlja izgorelosti in stresu, saj se nikoli ne morejo zares ’odklopiti’ od dela in si omogočiti regeneracije«. Zaradi pomanjkanja nadzora na trgu dela je vedno več posameznikov ujetih v negotove oblike zaposlitve, »s tem pa tudi vedno več ljudi, ki si ne morejo privoščiti dopusta in ostajajo brez drugih osnovnih delavskih pravic«.
Slovenija je torej na tej lestvici evropskih držav res med boljšimi, a to ne pomeni, da se tukaj cedita samo med in mleko.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.