V središču / Se bo rast stanovanjskih posojil nadaljevala?

Obseg stanovanjskih posojil je v Sloveniji v zadnjih mesecih precej zrasel, približuje se 10 milijardam evrov. Marsikateri posojilojemalec je namreč skušal pospešiti najem posojila in se izogniti podražitvam, ki se sprožijo vsakokrat ob pričakovanjih, da bo Evropska centralna banka dvignila temeljne obrestne mere. Ta dvig se je zgodil prejšnji teden. Kaj sledi? Kje so trenutno pri nas obrestne mere za stanovanjska posojila? In kako draga so v primerjavi z drugimi državami /p>

Podatkov za prvo polletje še ni, a že konec marca je skupen obseg vseh stanovanjskih posojil presegel 9,6 milijarde evrov, medtem ko je v istem času lani znašal 8,8 milijarde evrov.

V bankah med razlogi za večji obseg povpraševanja in kreditiranja v zadnjih mesecih navajajo več dejavnikov, zaradi katerih se, kot pravijo v OTP banki, »del strank ponovno aktivneje odloča za reševanje stanovanjskega vprašanja«. Med drugim gre tudi za sezonski vpliv in ugodno kreditno ponudbo, vezano na pričakovanja, da bodo posojila spet dražja.

Zadnji podrobnejši podatki Banke Slovenije so za marec, ko je bilo odobrenih skoraj 200 milijonov evrov novih stanovanjskih posojil z ročnostjo nad 10 let in fiksno obrestno mero, ki je bila v povprečju 2,91 odstotka. Podobno visoki mesečni obsegi teh posojil so bili nazadnje realizirani pred štirimi leti, marca 2022, ko pa so bila posojila precej cenejša: obrestne mere za primerljiva stanovanjska posojila so bile takrat pod dvema odstotkoma. Tudi tedaj je tlelo pričakovanje, podobno kot zadnje mesece zdaj, da bo Evropska centralna banka v bitki z visoko inflacijo zvišala temeljne obrestne mere. To pričakovanje se je uresničilo julija 2022, ko je ECB prvič po enajstih letih (!) zvišala obrestne mere, nato pa z dvigi nadaljevala vse do septembra 2023. Dvigi, ki jih izvede ECB, veljajo za poslovne banke, ki pa jih seveda prenesejo naprej do strank. S temi podražitvami so se obsegi stanovanjskih posojil pri naših bankah prepolovili; julija 2023, ko je bila povprečna obrestna mera za nova stanovanjska posojila z ročnostjo nad 10 let že skoraj 4,1 odstotka, je bilo na primer odobrenih le malo nad 70 milijonov evrov teh posojil. To je izjemno malo. Že konec leta 2023 so se začele obrestne mere spet počasi nižati, obsegi novih posojil pa rahlo višati vse do nedavnega.

Prejšnji četrtek pa je Evropska centralna banka (ECB) prvič po septembru 2023 spet zvišala temeljne obrestne mere, in sicer za 0,25 odstotne točke. Zvišanje velja od te srede, cilj pa je zopet protiinflacijski, torej zajeziti naraščajočo inflacijo in jo potiskati k ciljnima dvema odstotkoma. Inflacijo trenutno netijo višje cene energentov, kar je posledica potez Izraela in ZDA, na sedežu ECB v Frankfurtu pa to anemično opisujejo kot »posledice vojn na Bližnjem vzhodu«. Podražitev energentov se bo po pričakovanjih ECB do določene mere še prelila v podražitev hrane, proizvodov in storitev, povprečna inflacija v evrskem območju pa naj bi letos po novih napovedih namesto 2,6 dosegla 3,0 odstotke. Ali bodo pri ECB v kratkem nadaljevali z zvišanji temeljnih obrestnih mer, ni jasno, bo pa to zelo verjetno vplivalo tako na ceno posojil kot na posojilno aktivnost pri nas.

Naše banke in hranilnice so v zadnjih mesecih ravnale različno, nekatere so v pričakovanju poteze ECB že višale obrestne mere, druge so jih zadrževale na istih ravneh. V tabeli smo zbrali oglaševane obrestne mere in obrok za stanovanjski kredit, a opozarjamo, da gre za zelo okvirne in navezujoče ponudbe bank, ki seveda niso prilagojene posojilojemalcu, ampak bolj kažejo cenovne trende in kreditne politike banke. Generalna opazka je, da banke tudi v informativnih izračunih ponujajo manj ugodne posojilne pogoje kot leto nazaj, mnoge pa so pogoje zaostrile v zadnjih mesecih.

Kako draga pa so stanovanjska posojila pri nas v primerjavi z drugimi državami z evrom?

Zadnja primerjava ECB s podatki za letošnji april kaže, da so se povprečne obrestne mere za nova stanovanjska posojila vseh ročnosti v državah z evrom gibale med 2,08 odstotka na Malti in 4,18 odstotki v Latviji. V povprečju so znašale 3,4 odstotka, pri nas pa so bile po podatkih ECB tik pod tremi odstotki, pri 2,99 odstotkih, torej pod povprečjem. Gre za grobo primerjavo, ob kateri pa omenimo še eno: koliko naše banke primerjalno plačujejo depozitarjem, ki pri njih hranijo denar, saj banke iz te razlike ustvarjajo dobičke. Zlasti pomembne so tako imenovane obrestne mere »čez noč«, torej plačila bank za denar, ki leži na računih gospodinjstev brez vsakršne vezave. Gospodinjstva imajo namreč večino denarja zgolj položeno na račune, brez vezav; aprila letos je bilo vlog »čez noč« kar 25,5 milijarde evrov od skoraj 30 milijard, ki jih imajo gospodinjstva na bankah. Po podatkih ECB so bile vloge »čez noč« v Sloveniji aprila v povprečju obrestovane le 0,06 odstotka, v povprečju EU pa 0,26 odstotka.

V letu 2025 dokončanih 5087 stanovanj

Lansko število novih stanovanj je rahlo nižje kot predlansko, ko je bilo dokončanih 5165 stanovanj, a višje kot leta 2023, ko je bilo dokončanih 4919 stanovanj.

V letu 2025 se je gradilo 13.075 stanovanj, od tega jih je bilo do konca leta dokončanih 5087, je pred dnevi sporočil Statistični urad. Lansko število je rahlo nižje kot predlansko, ko je bilo dokončanih 5165 stanovanj, a višje kot leta 2023, ko je bilo dokončanih 4919 stanovanj. Precej odstopa od leta 2022 in 2021, ko je bilo dokončanih 4286 in 4032 stanovanj.

Od skupno 5087 lani dokončanih stanovanj jih je bilo 2824 v enostanovanjskih stavbah, torej hišah, 2111 pa v večstanovanjskih stavbah, večinoma blokih. Poleg teh je bilo 152 stanovanj dokončanih v stavbah za posebne družbene skupine in nestanovanjskih stavbah.

Zanimiva je tudi velikost. V hišah je bila površina dokončanih stanovanj v povprečju 166 kvadratnih metrov, večina, 54 odstotkov vseh hiš, je bila pet- ali celo večsobnih. V večstanovanjskih stavbah pa je bila povprečna velikost stanovanja 86 kvadratnih metrov, največ, tretjina ali 35 odstotkov, pa je bilo trisobnih.

Največ stanovanj, 1403 ali 28 odstotkov vseh, je bilo dokončanih v osrednjeslovenski statistični regiji, sledila je podravska z 944 stanovanji ali petino vseh, najmanj, manj kot odstotek vseh, pa je bilo dokončanih v zasavski statistični regiji. Na ravni občin je bilo največ stanovanj dokončanih v občini Ljubljana (781), s precejšnjim zaostankom pa sledita Maribor (230) in Novo mesto (223) ter vse ostale občine.