V središču / Izigravanje ljudi in zakonov

V javnost prihaja vse več informacij o spornih poslovnih praksah poslanca Resnice Borisa Mijiča. Gre za Ljubljančana, ki je sicer v državni zbor prišel s 1044 glasovi v volilnem okraju Gornja Radgona, kjer je kandidiral in ki ga zdaj obiskuje enkrat na mesec. Vodja stranke Resnica in predsednik državnega zbora Zoran Stevanović sicer v teh dneh poskuša minimalizirati problem in politično škodo, Mijiča pa prikazati kot prizadevnega poslovneža, ki je storil vse, da bi saniral domnevne poslovne napake drugih. A razkritja kažejo nasprotno sliko.

Zadnje tedne je v ospredju Mijičevo podjetje Progros, analizo Mijičevega poslovanja pa je dejansko treba začeti s podjetjem Progros 1, ki je že končalo v stečaju. To podjetje s prvim imenom Alusistem je leta 2014 v Mariboru ustanovilo podjetje Bramar, aprila 2016 je postal njegov lastnik Ukrajinec Stanislav Molchinskyy, julija 2016 pa Boris Mijič, zdajšnji poslanec Resnice. Mijič je podjetje preregistriral v gradbeno podjetje in ga preimenoval v Progros 1, d. o. o, formalno vodenje pa je prevzel njegov oče Miladin Mijić. Do Mijićevega prevzema podjetje skoraj ni poslovalo, nato pa je že leta 2016 imelo dobrih 145.000 evrov prihodkov, leto kasneje, 2017, pa že 1,4 milijona evrov; izkazalo je tudi dobrih 22.000 evrov čistega dobička. Istega leta je podjetje dobilo 17.000 evrov nepovratnih sredstev kot »pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač«, število zaposlenih pa se je s štirih v letu 2017 povečalo na 19. Kljub subvencijam so plače ostale minimalne, leta 2017 so znašale v povprečju 860 evrov, zelo visoki pa so bili stroški storitev. A leta 2018 je sledil obrat: prihodki podjetja Progros 1 so padli pod 400.000 evrov, podjetje je konec leta izkazalo 264.000 evrov čiste izgube. Po tem letu ni več poslovalo, januarja 2020 pa je njegov stečaj sprožila kar finančna uprava. Upniki so priglasili več kot 382.000 evrov terjatev, a ostali brez vsega. »Ugotavljam, da /…/ bo končni delež poplačila terjatev 0,00 %, saj stečajna masa ne zadošča niti za pokritje vseh stroškov stečajnega postopka,« je v končnem poročilu novembra 2021 zapisal stečajni upravitelj Igor Pirc.

Od okrog 74.000 podjetij v Sloveniji ravno podjetje najvplivnejšega lastnika Petrola Darija Južne zdaj rešuje podjetje poslanca Resnice Bojana Mijiča. Šlo naj bi za popolno naključje.

Ta je v enem od poročil citiral tudi direktorja, Miladina Mijića, ki je za stečaj okrivil delavce. »Bivše poslovodstvo kot razlog stečaja navaja penale iz pogodbenih razmerij ter nevestnost zaposlenih,« je zapisal Pirc. A dokumentacija razkriva, da je moral že Progros 1 na podlagi sodbe plačati odškodnine delavcem zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Čeprav vodja Resnice Zoran Stevanović trdi, da je Boris Mijič maja 2025 drugo podjetje z zelo podobnim imenom – Progros, d. o. o. – prevzel z bremeni ter da ga je dejansko začel reševati, je to popolnoma izmišljeno. Gre namreč za družinsko podjetje družine Mijič, kjer sta lastništvo in direktorska funkcija vse od ustanovitve v letu 2012 prehajala med člani družine Mijič, pogosto stanujočimi na istem naslovu. Med januarjem 2019 in februarjem 2023 je bila lastnica Progrosa Mijičeva partnerka Suzana, ki je bila leta 2021 tudi direktorica. Boris Mijič v to podjetje torej »ni padel« šele maja 2025, ko je postal njegov formalni lastnik in direktor, ampak je bil tam ves čas. Že med januarjem 2016 in aprilom 2020 je bil njegov prokurist, enako od junija 2023 do maja 2025, ko je postal direktor. Prokurist je zastopnik podjetja, ki lahko v podjetju opravlja vse pravne in poslovne posle, posebej mora biti pooblaščen le za odsvojitev in obremenitev nepremičnin. Mijič je bil torej prokurist Progrosa tudi že leta 2024, ko je podjetje zaradi kršitev dobilo dveletno prepoved zaposlovanja tujcev, ki velja do 3. septembra letos.

Mijič torej ni le zelo dobro vedel, kaj se s podjetjem dogaja, ampak je vsa leta aktivno sodeloval pri upravljanju tega gradbenega podjetja, ki ima še zdaj po spletu aktivne reklame za »ugodne adaptacije hiš v osrednji Sloveniji«. Podobno kot Progros 1 se je tudi Progrosu »zalomilo« takoj po rekordnem letu. Leta 2024 je Progros prihodke povišal za skoraj 1,4 milijona evrov – leta prej so se ti gibali okoli 800.000 evrov –, zaposloval je okoli 18 ljudi in leto končal z dobičkom okrog 15.000 evrov. Že nekaj mesecev kasneje, maja lani, ko je direktorovanje prevzel Mijič, pa se je začelo vse skupaj odvijati v drugo smer. In 24. junija lani se je že zgodila blokada bančnih računov, ki zdaj nepretrgoma traja že skoraj leto dni, avgusta pa je Progros pristal na Fursovem seznamu davčnih dolžnikov (zdaj ima dolg od 30.000 in 50.000 evrov) in nepredlagateljev obrazcev REK, torej tistih, ki ne izplačujejo plač. Ne samo to: zoper Progros je odprtih vsaj 16 tožb upnikov.

O izjemno pomembnih dejstvih pa so javnost pred dnevi seznanili v Delavski svetovalnici in Informativnem delavskem centru. Predstavili so izkušnje treh nekdanjih delavcev Progrosa, ki so ostali brez plačila, v vseh primerih pa so zaznali tudi sum kaznivega dejanja ponarejanja listin. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je opisal primer delavca, ki je sredi julija lani, torej je bil Mijič že direktor Progrosa, prejel sporočilo SMS, da nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izkazalo se je, kot je povedal Lukić, da ga je Progros 30. junija lani brez njegove vednosti odjavil z ZZZS, podlaga za to pa je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, na kateri je bil ponarejen podpis delavca. Še bolj tragičen pa je primer delavca, ki ga je Progros prav tako odjavil iz zavarovanja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je delavec nikoli ni videl. »Na odpovedi je na mestu, kjer naj bi bil podpis delavca, ki potrjuje vročitev odpovedi, podpis, ki ni njegov,« je povedala Hana Radilovič iz Delavske svetovalnice. »Delavec je po hudi bolezni konec lanskega leta umrl, njegova ustna ovadba zoper Progros ter njegova zastopnika Borisa Mijiča in Miladina Mijiča zaradi neizplačila plač in regresa s policije pa ni pravočasno prišla do tožilstva. Sredstev ni nikoli prejel.« Hana Radilovič je dodala, da je takrat kot zastopnica tega delavca večkrat pozvala Mijiča k odpravi kršitve: »Po telefonu mi je pogosto lagal.«

Pretekli teden se je na ta razkritja Stevanović odzval na družbenih omrežjih. Mijičeve delavce je pozval, naj pridejo k njemu in jih bo poplačal kar on iz svojih prihrankov. A ni se končalo pri tem. Prejšnji četrtek, dobro uro pred napovedano izjavo Delavske svetovalnice in Informativnega delavskega centra, je stranka Resnica na družbenih omrežjih objavila fotografijo in izjavo »Boris Mijič x Progros«. Na fotografiji je dokument z naslovom »Zapisnik o končnem obračunu podizvajalca in primopredajni zapisnik« podjetij CGP in Kolektor Koling, na katerem sta podčrtani dve postavki »vrednost opravljenih ne-obračunanih del« v skupni višini 32.081,53 evrov. Iz pripisa sledi, da naj bi toliko, torej 32.000 evrov, Mijičevemu podjetju Progros še dolgovali podjetji CGP in Kolektor Koling za opravljena dela. V Resnici so ob fotografiji zapisali, da je Mijič ravno dan prej, torej v sredo, dosegel dogovor o poplačilu: »Podjetje bo tako v kratkem prejelo več kot 30.000 evrov sredstev, kar bo omogočilo poravnavo obveznosti do FURS-a.«

Če povemo zelo preprosto: zgodilo naj bi se novo neverjetno »naključje«, da je poslancu Resnice ravno dan prej, preden bi v javnost prišli njegove sramotne prakse z delavci, enoletne blokade ter dolgovi, uspelo slučajno dobiti natanko 32.000 evrov, kolikor dolguje Fursu. »Naključje« je še večje: polovico omenjenega denarja za Progros pa bo prispevalo ravno podjetje CGP v lasti najbogatejšega Slovenca in najvplivnejšega lastnika Petrola Darija Južne.

A v stranki Resnica ob objavi fotografije zapisnika niso razkrili, pri katerem projektu naj bi Progros sploh sodeloval s podjetjema CGP in Kolektor Koling. To je razkril portal Necenzurirano: gre za gradnjo zapora Dobrunje, ki so ga odprli maja letos in kjer naj bi bil Progros podizvajalec. A zanimivo, Progros ni naveden kot uradni podizvajalec CGP in Kolektor Kolinga ne v pogodbi, ki jo je pravosodno ministrstvo avgusta 2022 z njima podpisalo za gradnjo zapora, ne v devetih aneksih, ki so sledili. V teh aktih je sicer navedenih 28 drugih podizvajalcev, med njimi tudi razvpiti avtoprevoznik Anton Grandovec. s. p., ki je v postopkih zaradi sumov nezakonitega odlaganja odpadkov in ki je bil kot podizvajalec transparentno najet z aneksom številka dva iz aprila 2023. Za slikopleskarska dela v zaporu, ki naj bi jih opravljal tudi Mijičev Progros, je bilo z aneksom številka 7 avgusta 2022 najeto trzinsko podjetje Farbo SI za 333.272 evrov.

Odgovora, zakaj Progros ni naveden kot podizvajalec, nismo dobili. Eva Grošič Šen iz družbe Kolektor Koling, ki je del skupine Kolektor, nam je ta torek potrdila zgolj, da je podjetje Progros pri projektu izvajalo slikopleskarska dela, in sicer na podlagi pogodbe iz leta 2024 in dodatka v letu 2025. Iz odgovora je razumeti, da bodo s CGP omenjeno nakazilo izvedli: »V gradbeništvu se končni obračun s podizvajalci izvede po primopredaji objekta končnemu naročniku. Primopredaja objekta Ministrstvu za pravosodje je bila izvedena v začetku letošnjega leta, zato trenutno poteka usklajevanje zapisnikov o končnih obračunih z vsemi podizvajalci.« Dodala pa je še: »Navedbe o kakršnihkoli političnih pritiskih ali vplivih na poslovne odločitve družbe odločno zavračamo.« Od Darija Južne odgovora nismo dobili.

Če bi Boris Mijič odstopil kot poslanec pred 10. oktobrom, bi morale biti izvedene nadomestne volitve v volilni enoti Ptuj. Resnica bi brez dvoma izgubila sedež v parlamentu.

A vprašanj o poslancu Mijiču še ni konec, odpirajo se nova in nova. Prejšnji teden je namreč portal Necenzurirano objavil tudi fotografijo poslanca Resnice Mijiča na gradbišču ljubljanske železniške postaje, fotografija pa naj bi bila posneta dan prej, v sredo. Da Mijič sodeluje s Kolektorjem Kolingom pri železniški postaji, sam razkriva v »življenjepisu« na spletni strani državnega zbora, kjer ta projekt navaja kot edino referenco o delu: »Vodenje projekta, Železniška Postaja Ljubljana-Kolektor Koling-Pogodbeni partner«. A kako lahko dela Mijič pri tem projektu, ko pa je družba Progros v blokadah? Prek ženinega s.p.-ja. Iz uradnih baz je vidno, da je Mijičeva žena leta 2023 odprla s. p. z imenom SM NAILS & BEAUTY, Suzana Mijič, s. p, jeseni 2024 pa sta ga zakonca doregistrirala za gradbene posle, Boris Mijič pa je postal njegov prokurist. Junija 2025, ko je Mijič dejansko prevzel Progros, sta ga preimenovala v Storitve in inženiring, Suzana Mijič, s. p., njegova glavna dejavnost pa je postala »Organizacija izvedbe gradbenih projektov«.

Poslanci imajo izrecno prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti ob poslanski funkciji. Kako lahko torej Mijič še vedno dela za Kolektor Koling, in to celo pri državnem projektu Železniška postaja Ljubljana? Kaj je delal na gradbišču minulo sredo? Kako ga plačujejo? Prek ženinega s.p.-ja? Lani je imel s. p. skoraj 128.000 evrov prihodkov.

Če bi Mijič odstopil kot poslanec zdaj oziroma kadarkoli prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata, bi to sprožilo nadomestne volitve v volilni enoti Ptuj, pod katero spada volilni okraj Gornja Radgona, kjer je bil izvoljen. Nadomestne volitve mora po zakonu o volitvah v državni zbor razpisati predsednica republike najkasneje v 15 dneh po ugotovitvi državnega zbora o prenehanju mandata. »Glasovanje se opravi v celi volilni enoti, zmaga pa kandidat z največ glasovi, po sistemu relativne večine. To pa pomeni, da so pretendenti za mandat samo iz Svobode in SDS,« razlaga pravnica, ki noče biti imenovana. Odstop pred 10. oktobrom letos tako seveda ni ugoden za Resnico, ki bi izgubila enega od petih sedežev, z volitvami pa bi se tveganju izpostavila celotna koalicija, saj bi lahko izgubila en glas podpore.