V središču / Podljudje

V ponedeljek so se poslanke in poslanci na izredni seji srečali na kratko in zgolj zaradi glasovanja o predlogu, da se tujcem tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzame volilna pravica na lokalni ravni. Po skrajšanem postopku so spremembo zakona o lokalnih volitvah izglasovali s 47 glasovi dejanske koalicije SDS, NSi, Demokratov Anžeta Logarja in Resnice. In s tem – po njihovem mnenju – drugorazrednim tujcem odvzeli volilno pravico, ki so jo imeli zadnjega četrt stoletja. A čeprav nova koalicija zatrjuje, da je ravnala v okviru proste presoje zakonodajalca, gre za ureditev, ki je sporna tako z vidika ustave kot z vidika mednarodnopravnih zavez Slovenije.

Tujci lahko v Sloveniji za dovoljenje za stalno prebivanje zaprosijo po petih letih neprekinjenega bivanja v Sloveniji. In po podatkih notranjega ministrstva bi na podlagi stalnega prebivališča imelo pravico voliti na jesenskih volitvah 103.000 ljudi. V praksi se dejansko na (lokalne) volitve odpravi le peščica tujcev. Na zadnjih lokalnih volitvah pred štirimi leti je volilo vsega 7354 tujcev tretjih držav oziroma 0,84 odstotka vseh udeležencev volitev. Zanemarljivo malo torej. Med tujci, ki te pravice zdaj nimajo več, je pričakovano največ državljanov BiH in Srbije ter Kosova in Severne Makedonije, ki tradicionalno predstavljajo najštevilčnejšo tujo delovno silo v državi. Za te je tudi šlo.

Začetek seje je bil zato nekoliko nenavaden. Podporo poslanske skupine Resnica je zakonu za govornico namreč predstavil njihov poslanec Nedeljko Todorović, aktiven član v Sloveniji živeče srbske narodne skupnosti in tudi predsednik srbskega kulturno-umetniškega društva Vidovdan, ki sodi med najbolj aktivna srbska folklorna društva. »Na lokalnih volitvah se odloča o občinskem proračunu, prostoru, vrtcih, cestah, komunalni infrastrukturi in razvoju kraja. Zato je razumno, da o tem odločajo državljani Republike Slovenije in državljani članic Evropske Unije, ki imajo to pravico po evropskem pravnem redu. Pri državljanih tretjih držav takšne obveznosti ni, predlog zato ne posega v njihovo dostojanstvo, delo ali bivanje v Sloveniji, ampak zgolj ureja politično pravico do odločanja na volitvah,« je med drugim dejal Todorović. Odločitev Resnice, ki ima tovrsten odvzem volilne pravice zapisan celo v programu stranke, je Todorović pravzaprav argumentiral s protiargumentom. Če kaj, se prav dileme in odločitve vsakdanjega življenja v lokalnem okolju, ki jih omenja, tičejo enako vseh ljudi, živečih v določeni občini, državljanov ter drugih stalnih prebivalcev – ne glede na to, iz katere države prihajajo.

Prav na to so v času seje pred poslopjem državnega zbora opozorile združene nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, ter zveze in društva, ki združujejo bošnjaško, albansko in srbsko govoreče prebivalce Slovenije. Opozorili so, da je volilna pravica eden temeljnih institutov demokracije, ki temelji na načelu, da imajo ljudje, živeči v določeni skupnosti, možnost sodelovati pri odločanju o vprašanjih, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. »Volilna pravica ni privilegij, temveč mehanizem vključevanja in politične participacije ljudi, ki so trajno povezani z okoljem, v katerem živijo.« Dodali so še, da ne gre zgolj za tehnično vprašanje, temveč za občutek pripadnosti in družbeno kohezijo, »od priseljenk in priseljencev pa je paradoksalno pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje, če jim hkrati odvzameš možnost soodločanja o skupnosti, katere del naj bi postali«.

Vzdušje v razpravni dvorani je bilo drugačno. Dlje ko je seja trajala, več je bilo iz ust predlagateljev zakonske spremembe slišati ksenofobije na eni strani in slavljenja slovenstva na drugi. Veliko je bilo tudi zatrjevanja in zagotavljanja, da Slovenija to lahko stori, saj ni v ničemer zavezana k omogočanju volilne pravice državljanom tretjih držav. In da imajo takšno ureditev recimo tudi Nemčija, Francija, Avstrija in Hrvaška. A stvar seveda ni tako preprosta. Nova koalicija je zakon spremenila v nasprotju z opozorili številnih domačih in tujih organizacij, ki trdijo, da Slovenija s tem krši več domačih in mednarodnih pravnih zavez.

Bi ustavno sodišče odvzem volilne pravice nezaželenim tujcem razveljavilo kot protiustaven poseg v človekove pravice?

Pravna mreža za varstvo demokracije je recimo podala mnenje, da gre za »poseg v ustavno varovane pravice«, s tem pa namignila, da bi lahko šlo za protiustavno zakonsko spremembo. Opozarjajo, da ustava v 15. členu določa, da »nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri«. Skladno s tem je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic. To pa pomeni, da bi moral vsak poseg vanjo »prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti, v sklopu katerega se presoja primernost, nujnost in sorazmernost v ožjem smislu. Ocenjujemo, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal.« Poleg tega je po njihovem mnenju odvzem volilne pravice tudi v nasprotju z 2. členom ustave, ki določa, da država »pravnega položaja posameznika ne bo poslabšala arbitrarno, brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu«.

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek pa je poleg ustavnih pomislekov opozorila tudi na kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah, evropske listine lokalne samouprave in še posebej na kršitev konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni: »Slovenija je to konvencijo podpisala 23. novembra 2006. Čeprav je še ni ratificirala, od njenega podpisa tudi ni odstopila. Po našem mnenju je predlog spremembe zakona o lokalnih volitvah lahko v neskladju s predmetom in namenom omenjene konvencije Sveta Evrope, saj spreminja s konvencijo skladno obstoječo ureditev.« Varuhinja namreč opozarja tudi na Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, ki državo podpisnico (v našem primeru Slovenijo) zavezuje, da »se vzdrži dejanj, zaradi katerih bi se lahko izničila predmet in namen mednarodne pogodbe, če je podpisala mednarodno pogodbo s pridržkom ratifikacije, dokler jasno ne izrazi namena, da ne bo postala pogodbenica mednarodne pogodbe«.

Zelo podobna opozorila je podal tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki pa dodatno opozarja, da bi pri odvzemu volilne pravice tujcem tretjih držav lahko šlo »za neposredno diskriminacijo zaradi državljanstva in posredno diskriminacijo zaradi etničnega in drugega porekla in s tem kršitev prvega odstavka 14. člena ustave«. Enako kot pravna mreža in varuhinja človekovih pravic tudi zagovornik načela enakosti opozarja, da je tako po ustavi kot skladno z mednarodnimi konvencijami splošno prepovedana regresija človekovih pravic. To pomeni, da brez zares utemeljenih razlogov ni dovoljeno zniževati že dosežene ravni posamezne človekove pravice. Po hitrem postopku sprejeti zakonski predlog ni vseboval niti besede argumentacije v prid odvzema volilne pravice.

Opozorila so sicer prišla tudi iz tujine, recimo iz sveta Evrope, največje in najstarejše vseevropske povezave, v okviru katere deluje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Predsednica Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti sveta Evrope Gunn Marit Helgesen je državni zbor pozvala, naj »upošteva načelo stabilnosti volilnih pravil« in volilne zakonodaje ne spreminja nekaj mesecev pred volitvami. »Takšna sprememba vzbuja resne pomisleke v okviru načela stabilnosti volilnega prava, zapisanega v Kodeksu dobre prakse v volilnih zadevah, ki določa, da večje spremembe volilne zakonodaje ne bi smele biti izvedene v letu pred volitvami,« piše v sporočilu za javnost sveta Evrope, ki je svoj posvetovalni organ za ustavna vprašanja, Beneško komisijo, tudi pozval, naj se opredeli do slovenskega odvzema volilne pravice tujcem. Beneška komisija je omenjeni volilni kodeks sicer sprejela ravno leta 2002, ko so tujci v Sloveniji prvič dobili volilno pravico na lokalni ravni.

Odvzem volilne pravice je šolski primer regresije, zniževanja že doseženega standarda človekovih pravic.

Vse te organizacije so v dneh pred glasovanjem poslanke in poslance pozvale, naj zakona v taki obliki ne sprejmejo. Za primer, da ga bodo (in so ga), pa so se ponovno vrstile napovedi o zbiranju podpisov za referendum ter o vlaganju pobud za ustavno presojo. Tovrstne pobude civilne družbe sicer kar po vrsti spremljajo zakonodajne predloge, ki jih koalicija na začetku mandata kot prednostne vlaga v zakonodajni postopek, vse po vrsti pa sprejema po skrajšanem postopku, kar onemogoča javno razpravo in otežuje delo opozicije.

Se pa velja na koncu spomniti, da so stranke sedanje koalicije sodelovale pri neustavnem izbrisu 26.000 državljanov, leta 2012 pa so z zakonom o uravnoteženju financ znižale pokojnine vsem, ki so bili do marca 1992 zaposleni v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Torej je to le še en zakon slovenske desnice, ki je odkrito usmerjen zoper ljudi, katerih značilnost je, da so prišli iz Srbije, Hrvaške, Makedonije, Kosova ali Bosne in Hercegovine.