Kultura / Najboljša predstava v Sloveniji je Kralj Lear

S podelitvijo nagrad se je v nedeljo v Mariboru sklenil 61. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel igralec Aleš Valič. "Mislim, da me je izbral pravi poklic," je dejal ob prejemu nagrade. Najboljša slovenska predstava s premiero v lanskem letu je uprizoritev Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija in produkciji SNG Drame Ljubljana.

Borštnikov prstan Alešu Valiču

Aleš Valič, ki je svojo poklicno pot začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, nato pa med drugim postal eden ključnih igralcev ljubljanske Drame, je prejel najvišje slovensko igralsko priznanje za svoj izjemni igralski opus, ki že več desetletij pomembno zaznamuje slovenski gledališki prostor, pa tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje. "S svojo umetniško integriteto, izjemno izrazno širino ter prepoznavno igralsko poetiko je ustvaril eno najobsežnejših in najbolj raznovrstnih igralskih poti svoje generacije," je v utemeljitvi zapisala žirija za podelitev Borštnikovega prstana.

Borštnikov prstan Alešu Valiču ne pripada zgolj za niz vrhunskih igralskih stvaritev, temveč za celovit umetniški opus, ki je s svojo intelektualno močjo, igralsko subtilnostjo, izrazno kultiviranostjo in etično držo pomembno zaznamoval slovensko gledališče zadnjih desetletij. "Njegova umetnost ostaja zgled igralske predanosti, ustvarjalne doslednosti in globokega razumevanja gledališča kot prostora človeške refleksije in skupne izkušnje," še izhaja iz utemeljitve.

Prstan mu je na zaključni slovesnosti izročila lanska dobitnica te nagrade Nataša Barbara Gračner, ki se mu je med drugim zahvalila za ljubezen do jezika. Kot je dejal sam, je bilo gledališče zanj vedno posvečen prostor. "Mislim, da me je izbral pravi poklic," je dejal ob prejemu nagrade.

"Kralj Lear je udarna uprizoritev, v kateri se vsi ustvarjalni postopki združujejo v jasno, premišljeno in umetniško dovršeno celoto. Izhajajoč iz Shakespearove tragedije ustvarjalna ekipa vzpostavi uprizoritveni jezik, ki klasičnega besedila ne obravnava kot literarnega spomenika, temveč kot živ material za razmislek o mehanizmih moči, razpadu družbenega reda in krhkosti človeškega obstoja."

Predtem so razglasili še prejemnike ostalih festivalskih nagrad. Ogled letošnjega tekmovalnega programa po navedbah žirije potrjuje, da je slovensko gledališče vitalen in družbeno odziven prostor. "Gre za gledališče, ki se aktivno vpenja v aktualne slovenske in svetovne polemike, jih preizprašuje, analizira, problematizira, vrednoti ter se do njih jasno opredeljuje. Kadar je pri tem uspešno, vzpostavlja potencial javnega dialoga, ki ga v sodobni družbi izgubljamo z nepredstavljivo hitrostjo," je zapisala.

Žirija je po ogledu 12 predstav po izboru selektorice Kaje Novosel še ocenila, da festival ponovno potrjuje, da ima slovensko gledališče trdne temelje in dovolj ustvarjalne moči za nadaljnji razvoj. "Ostaja prostor, ki zna suvereno misliti sebe in svet, v katerem nastaja, ter vztrajno iskati nove načine umetniškega izraza in družbenega delovanja," je po besedah člana Benjamina Zajca sklenila zaključno poročilo.

Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo je žirija prisodila uprizoritvi Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija v produkciji Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Ljubljana. "Kralj Lear je udarna uprizoritev, v kateri se vsi ustvarjalni postopki združujejo v jasno, premišljeno in umetniško dovršeno celoto. Izhajajoč iz Shakespearove tragedije ustvarjalna ekipa vzpostavi uprizoritveni jezik, ki klasičnega besedila ne obravnava kot literarnega spomenika, temveč kot živ material za razmislek o mehanizmih moči, razpadu družbenega reda in krhkosti človeškega obstoja," je zapisala v utemeljitvi.

Lorenci je prejel tudi nagrado za režijo, koreograf Gregor Luštek za odrski gib, Janez Škof za vlogo Kralja Leara, Timon Šturbej za vlogo Edgarja in mlada igralka Mina Švajger za vlogo Regan v tej uprizoritvi. Nagrade za igro sta prejeli še Marjuta Slamič in Ana Facchini za vlogi v uprizoritvi 1973 v produkciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 - Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica, slednja tudi za vlogo v uprizoritvi Anhovo.

Nagrajena tudi uprizoritev Anhovo

Letos, ko mineva deset let od smrti tega režiserja, so na festivalu podelili tudi nagrado Tomaža Pandurja za izjemno uprizoritveno vizijo. To je prejel ustvarjalni kolektiv uprizoritve Nafta v produkciji Mini teatra. Borštnikovo nagrado za raziskavo in razvoj besedila so prejeli Žiga Divjak, Katarina Morano, Jasmina Jerant in Monika Weiss za uprizoritev Anhovo v produkciji SNG Nova Gorica. Branko Hojnik je prejel nagrado za scenografijo in Tomi Janežič za celosten dramaturški koncept za uprizoritvi 1973 v produkciji SNG Nova Gorica in 1974 v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, obe v koprodukciji z GO! 2025.

"Uprizoritev Anhovo je politična ne le zato, ker je razkrila dolgoletne pravno sporne in ponižujoče prakse konkretne tovarne, temveč predvsem v tem, da so nekateri po dolgotrajnih borbah s sistemom in boleznimi prvič v gledališču, v javnem prostoru in na odru uzrli sebe, svoje zgodbe, svoje resnice in moralno zadoščenje."

Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev preteklega leta je prejela uprizoritev Anhovo v režiji Žige Divjaka in produkciji SNG Nova Gorica. "Uprizoritev Anhovo je politična ne le zato, ker je razkrila dolgoletne pravno sporne in ponižujoče prakse konkretne tovarne, temveč predvsem v tem, da so nekateri po dolgotrajnih borbah s sistemom in boleznimi prvič v gledališču, v javnem prostoru in na odru uzrli sebe, svoje zgodbe, svoje resnice in moralno zadoščenje," so zapisali v utemeljitvi.

7n4bdhGmBXg

Nagrade Društva slovenskih gledaliških režiserjev in režiserk so dobili tonski tehnik Gašper Torkar, producent Branislav Cerović in scenski mojster Alen Beniš, posebno nagrado nepogrešljivi za dolgoletno ustvarjanje pa šepetalka in vodja predstav Breda Dekleva.

Umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak verjame, da je letošnji program ponovno potrdil, da slovensko gledališče premore ustvarjalno moč, umetniško odličnost in pogum za raziskovanje sveta, v katerem živimo. "In da občinstvo še vedno verjame v vrednost takšnega srečanja," je dodal.