Islam / Iz Sirije v Slovenijo

Islam Abuamra je svoje zgodnje otroštvo preživela v Siriji. Ko je bila stara deset let, so se preselili v Gazo. Mama, ki je umrla kmalu po njenem rojstvu, je bila Egipčanka. Oče je Palestinec. Veliko je bila sama, zato je že zgodaj postala zelo samostojna. Ob podpori brata, očeta in strica se je posvetila izobrazbi - študiju fizioterapije. Dodatno se je izobraževala v Indiji, svoje prvo usposabljanje v tujini pa je opravila v Sloveniji: na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, kjer je danes tudi zaposlena. Islam je globoko verna, a človečnost postavlja pred religijo.

Islam Abamura pravi, da v vsaki težavi najde pozitivno stran. Rada se smeje in je proaktivna. Najbolj jo osrečuje, da se je ustalila in da se je prav pred kratkim preselila v svoje stanovanje.

Ob svetovnem dnevu beguncev in begunk

Zakaj je pred vami zgodba, ki ste jo ravnokar prebrali? Ker smo v soboto, 20. junija, praznovali svetovni dan beguncev in 75. obletnico sprejetja Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Tudi na tem področju so večkrat spregledane predvsem ženske, torej begunke, ki se jih nato drži dvojna stigma.

Ob tej priložnosti so v Hiši Evropske unije (EU) prejšnji teden odprli razstavi šestih izjemnih žensk, ki so se v Slovenijo priselile zaradi vojne, političnih pritiskov ali življenjske ogroženosti. To so Aida Kamišalić Latifić iz Bosne, Arbnore Avdylaj s Kosova, Islam Abuamra iz Palestine, Olena Kushcheva iz Ukrajine, Rose Bay iz Kameruna in Shiva Nazarahari iz Irana. V Sloveniji so si kljub travmatični preteklosti ustvarile novo življenje in uresničile svoje poklicne cilje. Njihove zgodbe je zapisala Jasna Gabrovšek, v fotografski objektiv pa jih je ujela Nino Bektashashvili.

“Samo vztrajaj, še malo vztrajaj! Ker je na koncu tunela luč.” 

Glavno sporočilo razstave lahko strnemo z besedami Arbnore: “Samo vztrajaj, še malo vztrajaj! Ker je na koncu tunela luč.”

Prepoved vračanja beguncev tja, kjer jim grozi preganjanje

Letos, kot smo že zapisali, zaznamujemo tudi 75 let od sprejetja Konvencije o statusu beguncev, ki jo je leta 1951 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov (ZN). Ta prelomni dokument je po tragični izkušnji druge svetovne vojne prvič vzpostavil mednarodno prepoved vračanja beguncev tja, kjer jim grozi preganjanje, s tem pa tudi pravno in moralno odgovornost držav za begunce.

Projekt Heroines: Diverse Voices izvaja Zavod APIS v sodelovanju z mednarodno pobudo Heroines! v okviru programa Catalyst of Change, ki ga sofinancira Evropska unija (EU).