Teden / 8 dni

Ljudstvo v akciji

Premieru Janezu Janši vedno znova uspe mobilizirati ljudstvo – v glavnem proti sebi in svojim vladam, kakopak. Zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum o Zakonu o parlamentarni preiskavi je v polnem teku. Zbranih je že več kot 22 tisoč podpisov, civilnodružbene organizacije in iniciative, ki nasprotujejo uvedbi tako imenovane politične policije, pa imajo čas za zbiranje podpisov do 14. julija. Tej kampanji bo zdaj sledilo še zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki ukinja volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Pobudo so sprožili Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo – AKD Liria. Prvopodpisana Svetlana Slapšak je posvarila pred ponovitvijo »travme izbrisa« v Sloveniji: »Tega ne smemo dovoliti. Ta vlada je v zelo kratkem času jasno pokazala, da kot svojo prvo nalogo vidi zmanjšanje človekovih pravic.« Kljub temu da bi v začetni fazi referendumskega postopka pobudniki potrebovali dostaviti v državni zbor »le« 2500 podpisov, so jih v parlament dostavili 5295. Zdaj bo sledil 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov.

Bo treba na popravni izpit

Eni svojo demokratično dolžnost opravijo z odliko, ti drugi, ki v hramu demokracije glumijo ljudske poslance, pa bodo morali na »popravce«. Poslanci Resnice so vložili zahtevo za sklic izredne seje, na kateri naj bi na hitro obravnavali in sprejeli predlog novele zakona o veterinarstvu, potem pa jo hitro umaknili, ko so naleteli na zid proceduralnih zadržkov in kritik strokovne javnosti. Skrajšanemu postopku obravnave je nasprotovala več kot petina poslancev na seji odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, oglasili pa sta se tudi Veterinarska zbornica Slovenije in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki sta v skupni izjavi povedali, da pri pripravi predloga nista sodelovali, ob tem pa še opozorili: »Predlog zakona po naši oceni pomeni tveganje za učinkovito delovanje obstoječega sistema javne veterinarske službe, ki je eden glavnih stebrov zagotavljanja biovarnosti in prehranske varnosti Slovenije.«

Začelo se je poletje

Vlada je vzpostavila posebno spletno stran, na kateri so zbrane informacije o možnostih za pridobitev pomoči države po neurjih v začetku junija. Ocenjevanje škode bo potekalo do 24. julija, nato pa bodo do 31. julija regijske komisije za ocenjevanje škode na prizadetih območjih opravile še kontrolne preglede ocenjene škode. Ministrstvo za kmetijstvo še poziva kmete, da prijavo škode uredijo prek svojih kmetijskih svetovalcev ali prek stikov območnih zavodov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, gospodarsko ministrstvo pa zbira vloge gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov in drugih upravičencev. Neurja z močnim dežjem, vetrom, točo, poplavami in z zemeljskimi plazovi so povzročila škodo v 57 občinah med 9. in 11. junijem, ko se je uradno začel globalni podnebni pojav El Niño, ki bo letos po napovedih znanstvenikov povzročal rekordne temperature in druge ekstremne vremenske pojave.

Vroče ni več seksi

Še preden je vlada vzpostavila spletno stran za pomoč ljudem po ujmi, so večje dele Slovenije prizadela nova neurja. Meteorna voda je poplavljala kleti in cestišča v Ljubljani in na Gorenjskem, na Štajerskem je škodo povzročal tudi vetrolom, na Koroškem pa je padala še toča. Velik del Evrope je vstopil v koledarsko poletje z vročinskimi valovi. Od Združenega kraljestva in Španije do Italije, Balkana in naprej oblasti razglašajo opozorila oziroma izredne razmere, ustavljajo železniški promet in odpovedujejo športne dogodke na prostem. Na francoskem glasbenem festivalu Fête de la Musique, ki na ulice pritegne milijone ljudi, pa niso smeli točiti alkohola, da se tako po navodilu vlade »razbremenijo nujne in zdravstvene službe ter omogoči zdravstvenemu osebju, da se osredotoči na oskrbo najranljivejših«. (Pre)visoka tveganja Evropa se spopada z vročinskimi valovi, evropska komisija pa namerava spremeniti osrednjo zakonodajo EU za varstvo voda, da bi pospešila razvoj rudnikov tako imenovanih kritičnih surovin za izdelavo tehnoloških komponent, čeprav so številni med njimi v regijah, ki jih vse bolj prizadeneta suša in pomanjkanje vode. Po navajanju britanskega časnika The Guardian se je »globalno povpraševanje po kritičnih mineralih od leta 2010 potrojilo, saj države tekmujejo pri vzpostavljanju infrastrukture za umetno inteligenco, električna vozila, tehnologije obnovljivih virov energije in obrambne sisteme«. Okoljski strokovnjaki, med njimi direktor Inštituta Univerze Združenih narodov za vode, okolje in zdravje Kaveh Madani, opozarjajo: »Kratkoročno je to lahko videti kot spodbuda za gospodarstvo, vendar lahko že ena resna nesreča na neprimerni lokaciji izniči številne obljubljene koristi – še posebej, če so posledice za ljudi, reke, vodonosnike in ekosisteme dolgotrajne ali celo nepopravljive.«