V središču / Najmočnejši prijem

Kakšno vlogo bo policija, ki je bila med mandatom tretje vlade Janeza Janše strah in trepet na ulicah glavnega mesta, imela v obdobju njegove četrte vlade, bo pokazal čas. Že zdaj pa je jasno, da je premier od vseh ministrstev in s tem področij delovanja nedvomno najtrdneje v roke prijel ministrstvo za notranje zadeve, točneje policijo. Za notranjega ministra si je izbral dolgoletnega osebnega odvetnika, ki je zadnja leta ekskluzivno zastopal tudi njegovo politično stranko. Na čelo policije je postavil Danijela Lorbka, ki se je v času tretje Janševe vlade izkazal za najdovzetnejšega za izvrševanje nesorazmerne represije; to je z ukazi policistom na terenu tudi dejansko izvajal neposredno na protivladnih shodih. Na položaj ministrovih pomočnikov, državnih sekretarjev, je postavil Franca Kanglerja, ki je to delo opravljal že v času prejšnje Janševe vlade, in še enega najzvestejših operativcev z dolgo politično kilometrino – Boža Predaliča, generalnega sekretarja v več njegovih vladah. Kadrovski primež, v katerem se je znašel državni represivni organ, pa se tu komaj začne.

Vodja kabineta

Za vodjo Matozovega kabineta je bila izbrana Petra Grah Lazar, ki je v času prejšnje Janševe vlade vodila Nacionalni preiskovalni urad in tam očitno skrbela predvsem za interese svojih političnih botrov. Nekoč že policistka se je v policijo tedaj vrnila iz družbe Deloitte, kjer je delala kot menedžerka za finančno svetovanje. V nekaj mesecih je napredovala na čelo elitnega preiskovalnega urada, čeprav v času, ko je delala na policiji, menda ni spisala niti ene kazenske ovadbe, na kar se je kasneje pred parlamentarno preiskovalno komisijo odzvala z besedami, da je v življenju »spisala več kot nič ovadb«. Grah-Lazarjeva sicer ni izpolnjevala niti formalnih pogojev za zasedbo tega položaja, zato so tedaj na hitro spremenili zakon o organiziranosti in delu v policiji, da za izbiro direktorja preiskovalnega urada ni bil več potreben razpis. O njenih referencah in delovnih izkušnjah za to delovno mesto veliko pove tudi plača, ki ji je formalno tedaj pripadla. Uvrščena bi morala biti v 47. plačni razred (2675 evrov bruto na mesec), vendar je tedanji notranji minister Aleš Hojs vladi predlagal, da ji plačo zviša za pet razredov, na 3254 evrov bruto osnovne mesečne plače.

Prav te dni se je ime Petre Grah Lazar, sicer osebne prijateljice razvpitega davčnega svetovalca Roka Snežiča, spet veliko pojavljalo v javnosti. Predvsem zaradi razkritja, da je v času vodenja elitnega preiskovalnega organa vsaj enemu svojemu prijatelju oziroma političnemu sopotniku sporočala informacije iz preiskav, ki jih je opravljal urad. Valentinu Hajdinjaku, tedaj je bil predsednik uprave Darsa, danes je obrambni minister, je takoj po prevzemu vodenja urada poslala zgovorno SMS-sporočilo. Z njim ga je obvestila, da je urad vložil kazensko ovadbo zoper tedanjega poslanca in predsednika NSi Mateja Tonina zaradi domnevnih zlorab pri delu parlamentarne komisije za nadzor varnostnih služb. Ne le to, sporočila mu je tudi, da je v urad prišla prepozno, da bi zadevo ustavila in ovadbo preprečila, in jo je morala podpisati.

To SMS-sporočilo so sicer preiskovalci našli na Hajdinjakovem telefonu med neko drugo preiskavo že leta 2024 in začeli preiskavo izdaje tajnih podatkov in zlorabe položaja tudi za Petro Grah Lazar. Tožilstvo je to ovadbo zavrglo šele pred kratkim, češ da preiskovanka s tem ni storila katerega od omenjenih kaznivih dejanj. To se je zgodilo 21. maja – na dan, ko so predsedniki SDS, NSi, SLS, Fokusa in Demokratov podpisali koalicijsko pogodbo.

Na čelo direktorata za policijo in druge varnostne naloge, prek katerega minister formalno nadzira policijo, se vrača Lado Bradač, avtor protiustavnih odlokov o policijski uri.

Ob tem se postavlja več vprašanj. Za začetek, ali res ni kaznivo, če direktor elitnega preiskovalnega urada svoje prijatelje in politične sopotnike obvešča o preiskavah, ki še potekajo, pri čemer je verjetno še posebej zavržno tovrstno uhajanje informacij o konkretnih hišnih preiskavah. Lahko namreč verjamemo, da je Petra Grah Lazar v dveh letih, kolikor je vodila preiskovalni urad, s SMS-sporočilom ali na kak drug komunikacijski način o podrobnostih preiskave obvestila samo enega svojega znanca. Lahko pa tudi ne. Poslušamo opozorila, da bo na položaju vodje kabineta imela dostop tudi do strogo zaupnih podatkov in da je vprašanje, ali bo z njimi znala strokovno in zakonito ravnati. A to vprašanje je morda deloma retorično. Ko nekdanja vodja elitnega preiskovalnega urada prevzame tako jasno politično profiliran položaj, kot je vodja kabineta (notranjega) ministra, verjetno dvomov o tem, ali sta pri njej na prvem mestu strokovnost in zakonitost ali pa predvsem politična pripadnost, ni več.

Ko je vodila nacionalni preiskovalni urad, je za pomočnika imenovala Boruta Franco, ki prihaja iz Maribora in velja za kader novega direktorja policije Danijela Lorbka. Pav Franca te dni prevzema vodenje nacionalnega preiskovalnega urada, saj je Darko Muženič odstopil in tako kot v času prejšnje Janševe vlade odšel na delo v Policijsko akademijo v Tacnu.

Drugi preverjeni kadri

Vračajo pa se tudi drugi kadri iz časa prejšnje Janševe vlade. Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, prek katerega minister formalno nadzira policijo, je ponovno prevzel Lado Bradač, ki ga je vodil že za časa tretje Janševe vlade. Bradač, v prostem času lovec in nekdanji predsednik Lovske zveze Slovenije, je takrat podpisal odloke, ki so zapovedovali policijsko uro. Pri tem je treba ponoviti, da je vse te odloke kasneje zaradi protiustavnosti razveljavilo ustavno sodišče.

Ali res ni kaznivo, če direktorica nacionalnega preiskovalnega urada prijatelje in politične sopotnike obvešča o začetih kriminalističnih preiskavah?

Podpisal pa je tudi zakonsko spremembo, s katero je notranji minister dobil pooblastilo, da usmerja policijo v konkretnih postopkih. Dotlej je veljalo, da minister nima več te pristojnosti, ko usmerjanje pregona prevzame tožilstvo, to pa se zgodi v trenutku, ko je obveščeno o kaznivem dejanju. Odtlej velja, da minister to lahko počne, dokler tožilstvo v konkretnem postopku policiji ne začne pošiljati jasnih navodil. Na tem področju sicer nova vlada predvideva dodatne spremembe v prid krepitve policije v odnosu do tožilstva pri vodenju konkretnih preiskav. V koalicijski pogodbi najdemo skorajda reformno novost, ki bi dodatno okrepila vpliv notranjega ministra in vlade na to, kaj in kako policija preiskuje ali ne preiskuje: »Zagotovitev možnosti, da policija v predkazenskem postopku kazniva dejanja odkriva in preiskuje tako samostojno kot na podlagi pisne usmeritve tožilstva kot organa kazenskega pregona po prejemu kazenske ovadbe ali poročila policije.« Omejitve poseganja notranjega ministra v konkretne preiskave so tretjo Janševo vlado motile že od začetka. Tedanji minister Aleš Hojs je avgusta 2020 zahteval revizijo petih že zaključenih preiskav, ki jih je vodil nacionalni preiskovalni urad. Šlo je za preiskave Banke Slovenije glede stanja v slovenskem bančnem sistemu leta 2012, domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus na področju televizijskega oglaševanja, kazenskih ovadb vodilnih v NLB zaradi domnevnega pranja denarja v zadevi Farrokh, domnevne korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic in preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji. Večina teh primerov je političnih, raziskava domnevne korupcije pri prodaji žilnih opornic slovenskim bolnišnicam, na podlagi katere ni bila vložena niti ena sama ovadba, začet niti en postopek, je imela en sam namen: oblatiti tednik Mladina.

Že tedaj so na ministrstvu vztrajali, da minister lahko poseže v konkretne postopke, ker jih tožilstvo ne vodi več, saj so bili že zaključeni. Dejansko pa je šlo prav za pritisk na tožilstvo in za sporočilo, da bo deležno poznejših političnih revizij zaključenih postopkov, v katerih ravna v nasprotju z željami SDS.

So pa vse to zgovorne kadrovske in sistemske poteze nove vlade, ki že vnaprej negirajo njeno javno izpričano zavezanost ničelni toleranci do korupcije in odločnemu pregonu korupcijskih kaznivih dejanj, za kar naj bi bil ustanovljen celo povsem nov preiskovalni organ Skok. Glede na kadrovsko politiko in imenovanje zgolj najzvestejših političnih kadrov na področju notranjih zadev je verjetnost, da bo kadrovanje v novem organu kaj drugačno, res majhna. Ali kot je prejšnji teden v oddaji Tarča na TV Slovenija dejal odvetnik Boštjan Penko, nekdanji predsednik protikorupcijske komisije: »Jaz samo upam, da bo ta Skok, ko bo ustanovljen, skakal in levo in desno in da ne bo skakal samo na eno stran.«