Intervju / »Jugoslavija je generaciji mojih staršev omogočila stvari, ki so bile do takrat nedosegljive«

Aleksandar Hemon (1964, Sarajevo) je bosansko-ameriški pisatelj, esejist in scenarist, ki je po preselitvi v Združene države Amerike leta 1992 začel pisati v angleščini. V sodobno književnost vnaša izkušnjo migracije, vojne in jezikovne razseljenosti. Je prejemnik številnih mednarodnih priznanj, med drugim Guggenheimove in MacArthurjeve štipendije. Zaposlen je kot profesor kreativnega pisanja na elitni ameriški Univerzi Princeton. Sodeloval je pri televizijski seriji Sense8, bil je tudi soscenarist filma Matrica: Obuditev (2021), ki je kot četrti film dopolnil trilogijo Matrica s Keanujem Reevesom v glavni vlogi. Elektronsko glasbo pa ustvarja pod psevdonimom Cielo Hemon.

Med njegova ključna književna dela sodijo Vprašanje Bruna, Nowhere Man, Projekt Lazar, Knjiga mojih življenj, Moji starši in Tole ni zate ter roman Svet in vse v njem, večjezična pripoved o potovanjih in življenju prek celin, vojnah, spominih in izgubljenih svetovih, ljubezni in izgubi, pa tudi ironiji in humorju, ki to delo ves čas razpenjata med liriko in sarkazmom. Prav zaradi tega romana je Aleksandar Hemon ta teden obiskal Slovenijo; spomladi je pri Založbi Goga izšel slovenski prevod, za katerega je poskrbela Irena Duša Draž.

V vašem romanu Svet in vse v njem sobiva več jezikov. Kaj bi se izgubilo, če bi ga napisali v enem samem jeziku?

Izgubil bi se predvsem osrednji lik, Pinto, ki je od začetka večjezičen: govori špansko, kar je njegov domači, materni jezik, nato bosansko oziroma bošnjaško v kontekstu Avstro-Ogrske, ko postane dunajski študent, pa tudi nemško. Pozneje se pojavi še več drugih jezikov. Moj namen je bil ustvariti lik, ki ima večjezično zavest.