Pamflet / : Medijski mrk

Naslednjo nedeljo bo v Ljubljani referendum. Zgodovinski trenutek. Prvič bodo lahko o zadevah mesta odločili meščani, vsebina pa bo drakonski parkirni režim. A veliki mediji to ignorirajo, celo javni medij RTV SLO ni priredila nobenega soočenja niti polemične okrogle mize. Do soočenja sicer res ni moglo priti, ko pa je župan napovedal, da v kampanji mestna oblast ne bo sodelovala. Še več, spektakularno je napovedal, da umika sporni odlok, da torej razloga za referendum ni. Zakaj bi po njegovem glasovali o nečem, kar ne obstaja? Res?

V državi se je zvrstilo kar nekaj referendumskih glasovanj. In procedura je splošna znana: kadar pobudniki zberejo dovolj overovljenih podpisov državljanov, potem vedno sledi referendumski dan; razen Ustavnega sodišča ga nič ne ustavi. Ne obstaja polreferendum, ko bi v že primeru predložitve zahtevanega števila podpisov pristojni minister, vlada ali župan svojevoljno odločil, ali bo vztrajal ali pa bo že pred plebiscitom umaknil sporni zakon oz. odlok. Ljubljanski župan sicer ni bojkotiral razpisa referenduma, ga je pa prikazal kot nesmiselnega in s tem demotiviral občane, da bi odšli na volišče. To je storil tako, da je najel tri pravniške korifeje, ki so mu napisale mnenja, da parkirni odlok lahko umakne sam, ne pa, da mora z njim počakati na odločitev ljudstva. In referendumska kampanja je že od začetka diskriminatorna. Sam je iz občinske blagajne odštel honorarje za tri pravnike, medtem ko pobudnikom referenduma ni dal na voljo iste vsote, da si tudi oni najdejo velika pravna imena, ki bi utemeljila njihov prav.

A župan Janković se med kampanjo ni držal svoje obljube, da bo abstiniral od agitacije, marveč je dal v tednih pred referendumom natisniti posebno revijo Supermesto v 134.450 izvodih. Noben časopis na Slovenskem ne izhaja niti v približno podobni nakladi!!!!? V njej pa je postavil vizijo mesta Ljubljana 2045. Skregano s pametjo!!! Si je predstavljati, da bi premier Janša izdal na vladne stroške svojo vizijo Slovenije 2045!?????? V hipu bi udarili po njem dominantni mediji, Asta Vrečko in Borut Sajovic bi besnela, da smo padli v diktaturo, ko nam trenutni primus določa prihodnost za desetletja vnaprej. Povsem razumljivo, toda ob izdaji Jankovićeve propagandne revije je zavladala medijska bonanca, če izvzamemo Outsiderjev ironični članek Supermesto pod vodo. Javno se je oglasil prvi mož Piratov in mestni svetnik Jasmin Ferhatović z ostro kritiko, ki pa je bila povzeta le v par stavkih sem ter tja v kakšnem od velikih medijev. Nobenega angažmana, tako kot pri poslancu Resnice Borisu Mijiću, o katerem se kot orkestrirano dnevno širijo članki in prispevki, kjer mu preštevajo najmanjše grehe. Jasno, zakaj ne, toda vseeno velja pogledati naravo medijskega poročanja. Pri Mijiću so nazadnje odkrili, da njegovo podjetje, ki ga zdaj vodi žena, daje oglas za nove delavce, v njem pa navaja njegovo številko mobija. Novinarji so jo zavrteli in … res se je oglasil poslanec. Zdaj imamo torej temo o nezdružljivosti dela v podjetju in sočasne službe poslanca. OK, kaj pa če to počne poslanec pro bono v želji, da bi pomagal konsolidirati podjetje, da bi lahko poplačalo dolgove nekdanjim in plače bodočim zaposlenim? Bralec bo temu takoj ugovarjal, da tako butastega izgovora še ni slišal.

Poglejmo zatorej primerjalno: ali je lahko profesionalni župan sočasno zaposlen še v drugi firmi? Jasno, da ne. Toda srbski predsednik Aleksander Vučić je v projekt EXPO za svetovalca vključil prav Zorana Jankovića. Takrat se je resda razplamtela vrsta političnih protestov in medijskih tirad, kaj pa je bil rezultat? Župan je povedal, da bo delal brezplačno v svojem prostem času, da bo prvemu možu Srbije nudil človekoljubno pomoč. In reč je bila ad acta. Nobenega nadaljnjega medijskega vztrajanja, tako kot pri Mijiću, da naj odstopi. Njegova beseda je zadoščala. Tudi nobene parlamentarne ali svetniške komisije ni bilo ustanovljene, ki bi nadzirale, ali vrši telefonske in druge komunikacije z naročnikom zunaj delovnega časa, kaj šele, da bi zahtevale od srbske vlade vpogled v plačilne sezname.

A nazaj k Supermestu? Kdo je ustvaril vizijo za 15 let vnaprej? Župan z nekaj izbranimi sodelavci je določil, kakšno naj bo mesto še desetletja vnaprej. Mož se obnaša, kot da je maršal Tito. Ob njegovi smrti je časnik Delo objavil komentar: »Ali smo se od Tita dovolj naučili? Verjeti moramo, da smo se. Vendar se moramo hkrati zavedati, da še nismo uresničili vseh zahtevnih zamisli in sanj, ki so do zadnjega gorele v njegovem neizčrpnem duhu. Dolžni smo si do dna prisvojiti njegove vizije, jim slediti zvesto in brez prizanašanja razvijati in narediti še mnogokaj, kar nam je tolikokrat naročal …« Če vzamemo le en detajl iz Jankovićeve vizije: takrat bi osrednjo knjižnico izza Figovca, torej iz samega središča, prestavil v industrijski kompleks Šmartinske!????? Pustimo sedaj podrobnosti, osrednje vprašanje je: kdo je odobril, da si za cca sto tisočakov izdela še antireferendumsko revijo? Je poskočilo Računsko sodišče in začelo bliskovito presojati o utemeljenosti uporabe javnega denarja za osebni projekt župana, ki ga poprej ni potrdil niti mestni svet, kaj šele, da bi tam osnovali odbor, ki bi mu prepustili odločanje o prihodnosti. So se oglasili dominantni mediji z ostrimi kritikami, da vizije ne dela župan na koncu mandata, ampak novo izbrani. Če meščani nočejo več prepuščati usode svojega mesta gospodu Jankoviću, je prvi korak prav oddaja referendumskega glasu. Dobesedno: če ne do dosežen kvorum, potem lahko župan drakonski parkirni red vpelje takoj nazaj.