Aljoša Harlamov / »Večina slovenskih avtorjev je prepričana, da so napisali mojstrovine«
Literarni urednik razkriva, da se mu je že zgodilo, da je zavrnil rokopis, ki je bil potem naslednje leto v peterici za kresnika
Literarni urednik in pisatelj Aljoša Harlamov meni, da v Sloveniji vsaka debata hitro zaide na osebno raven in da se ne znamo kakovostno, argumentirano skregati o rečeh, ne da bi si to potem vsi zamerili do konca življenja.
© Luka Dakskobler
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Aljošo Harlamovom, literarnmi urednikom, publicistom in pisateljem. Za diplomsko nalogo o nezanesljivem pripovedovalcu v sodobnem slovenskem romanu je prejel fakultetno Prešernovo nagrado, leta 2016 pa je doktoriral z disertacijo o modernističnem romanu. Do zdaj je podpisal dva romana, nazadnje zgodovinsko kriminalko Dohtar in Povodni mož, v kateri pesnik France Prešeren nastopa kot glavni osumljenec za umor. Trenutno pripravlja novo psihološko srhljivko z naslovom Gledam te, kako krvaviš.
V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Gregor Kocijančič, je med drugim poudaril, da naš prostor na področju kulture in umetnosti opredeljuje fascinantna dvojnost: "Po eni strani je živa intenzivna gonja proti kulturnikom, kar smo lahko videli tudi ob lanskem referendumu o pokojninah zaslužnih umetnikov. Umetnost je torej nekaj parazitskega, nekaj, kar se ne splača, nekaj, česar ne potrebujemo. Po drugi strani pa smo Slovenci skoraj obsedeni s tem, da recimo izdamo knjigo."
Poudaril je tudi, da je večina slovenskih avtorjev prepričana, da so njihova besedila mojstrovine, večina slovenskih urednikov pa je preobremenjenih. Dvakrat zapored se mu je zgodilo, da je zavrnil rokopis, ki je bil potem naslednje leto v peterici za kresnika. Enkrat je avtor sicer celo upošteval nekaj njegovih splošnih komentarjev ob zavrnitvi in rahlo popravil rokopis, drugič je zavrnjeni rokopis izšel pri drugi založbi brez vsakršnega urejanja.
"Večina slovenskih avtorjev je prepričana, da so njihova besedila mojstrovine, večina slovenskih urednikov pa je preobremenjenih."
V pogovoru z novinarjem Mladine je razkril, da pri tem seveda gre do neke mere za subjektivno presojo o kakovosti literarnega dela. Žal pri nas vsaka debata hitro zaide na osebno raven, ne znamo se kakovostno, argumentirano skregati o rečeh, ne da bi si to potem vsi zamerili do konca življenja.
Tokrat so za Mladinino posebno številko INTERVJU spregovorili še Nataša Pirc Musar, Peter Čeferin, Lučka Kajfež Bogataj, Peter Kovačič Peršin, Lea Ypi, Jaša Veselinovič, Mateja Koležnik, Ivica Buljan, Nataša Barbara Gračner, Špela Miroševič, Zvezdan Pirtošek, Zala Lenarčič, Boštjan Vuga in Milan Erič.
Posebna poletna številka Mladine INTERVJU 2026 je že na voljo pri prodajalcih časopisov, naročite pa jo lahko tudi v naši spletni trgovini, in sicer na tem spletnem naslovu (KLIKNITE TU ZA POVEZAVO DO NAKUPA).
