Teden / Nikoli dovolj dobri

Sprememba zakona o lokalnih volitvah, s katero je koalicijska večina v državnem zboru tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzela volilno pravico na lokalnih volitvah, (še) ni uveljavljena, saj je civilna družba zbrala dovolj podpisov za začetek zbiranja podpisov za referendum, ki bo potekalo jeseni. Ali bo to dovolj, da tujci na jesenskih volitvah še obdržijo volilno pravico, je vprašanje. Gotovo pa je, da bo (vsaj) medijski konglomerat SDS močno pritisnil na to skupino tujcev, v kateri so predvsem pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov.

Tak pritisk je že občutil Elvis Alukić, predsednik Bošnjaške kulturne zveze Slovenije, slovenski državljan in izpričan nasprotnik odvzema volilne pravice tujcem. Spletni portal Nova24TV je nedavno o njem objavil prispevek Obraz referendumske kampanje Levice se je izkazal za neverodostojnega. V njem med drugim namiguje, da Alukić laže glede dolžine bivanja svoje družine v Sloveniji, se sprašuje, zakaj tudi njegov oče nima slovenskega državljanstva, čeprav na prvi pogled izpolnjuje pogoje, in hkrati namiguje, da je verjetno storil kaj narobe in da sploh ne izpolnjuje pogojev za naturalizacijo.

Na vse to se je Elvis Alukić odzval z zapisom na Facebooku. Pojasnil je, da je oče v Slovenijo prišel leta 1969 in tu živel ter delal do upokojitve: »Njegova edina prekinitev dela ni bila posledica lenobe, izkoriščanja sistema ali kakršnekoli ugodnosti, kot skušate med vrsticami namigovati. Med majem in decembrom 1992 je bil samo zaradi tega, ker je musliman, nezakonito zaprt v zloglasnih koncentracijskih taboriščih Keraterm, Omarska in Manjača.« Alukić še dodaja, da se je sam odločil za slovensko državljanstvo, »ker sem želel svojo prihodnost graditi tukaj. Moja starša pa sta obdržala državljanstvo Bosne in Hercegovine iz razumljivih življenjskih razlogov. To ni nikogaršnja stvar, še najmanj pa predmet vaših političnih manipulacij.« A s slovensko družbo in tujci je že tako, da tujci nič ne morejo storiti prav. Pogosto o njih pomislimo najslabše, posumimo, da so nekaj storili narobe. Razlog je, da pač niso Slovenci. Ali kot je o priseljencih nekoč dejala nekdanja vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji Živa Gabaj: »Videti je, kot da nikoli niso dovolj. Nenehno se morajo dokazovati, da so sprejemljivi za družbo, in si morajo prislužiti pravico do dostojnega življenja.« K temu je dodala, da se moramo nehati sprenevedati in priznati, »da označevanje priseljencev kot ’drugih, tujih’, na katere radi naprtimo več bremen in v njih iščemo grešnega kozla, ne bo privedlo do rešitev, temveč bo ustvarjalo še večji prepad med ljudmi in slabilo celotno družbo«.