Pred 35 leti se je končala vojna za Slovenijo

Na današnji dan pred 35 leti se je s podpisom Brionske deklaracije uradno končala vojna za Slovenijo. Na slovenski strani je terjala 19 življenj, skupaj pa 76.

Okoli 70 spopadov

V vojnih dneh je bilo več kot 70 večjih in manjših spopadov, nekaterih pa so se odvili tudi zunaj uradnega dela vojne. Za uvod v slovensko osamosvojitveno vojno tako štejejo že pekrski dogodki, ko je 23. maja 1991 Jugoslovanska ljudska armada (JLA) v času slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila učni center Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.

Med pogajanji na sedežu mariborske občine so vojaški policisti aretirali poveljnika Vzhodnoštajerske pokrajine TO Vladimirja Miloševiča in ga odpeljali v vojašnico, kjer mu je bila pred improviziranim vojaškim sodiščem izrečena oprostilna sodba.

Oklepniki JLA so se umaknili

Po tej aretaciji so se oklepniki JLA umaknili izpred učnega centra, ljudje pa so vztrajali na ulicah, da bi preprečili morebitne nove izpade jugoslovanske vojske. Skupina protestnikov je 24. maja zvečer na Ljubljanski ulici v središču Maribora poskušala ustaviti vojaški oklepnik, ta pa je povozil Josefa Šimčika, ki velja za prvo smrtno žrtev med slovenskim osamosvajanjem.

Po sprejemu temeljnih dokumentov samostojne države in razglasitvi samostojne države pa so oklepne in druge enote JLA začele oboroženo agresijo, da bi zasedle mejne prehode, letališča in nekatere strateške objekte. 26. junija so čez dan letala JLA preletavala vsa večja slovenska mesta. Proti mejnim prehodom z Italijo so prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov, zlasti v Vrhpolju. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v Divači ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA.

Desetdnevna vojna

Desetdnevna vojna pa se je formalno začela 27. junija 1991, ob 1.15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon.

Na ta dan sta se Teritorialna obramba (TO) in JLA spopadli že vsaj na 20 lokacijah.

JLA je v naslednjih dneh agresijo stopnjevala. Z letali je bombardirala letališče na Brniku, mejni prehod Šentilj, dolenjsko magistralo in Mursko Soboto. Tarče bombnih napadov so bili tudi nekateri televizijski oddajniki. Hudi boji med JLA in TO so potekali v Gornji Radgoni, ki je bila v tem času najbolj prizadeta slovenska občina.

Enote TO in tedanje milice so blokirale vojaške kolone, postavljale barikade, prekinjale oskrbovalne poti in poskušale enote JLA izolirati od baz in logistične podpore. Ponekod so se neposredno bojevali, v veliko primerih pa so vojaške kolone obkolili, se pogajali z njimi in jih pozivali k predaji.

Pogajanja med Slovenijo, Hrvaško in Jugoslavijo

Na začetku julija 1991 pa so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Slovenijo, Hrvaško in Jugoslavijo. 7. julija so podpisali t. i. Brionsko deklaracijo, ki je določila konec vojne ob trimesečnem moratoriju na osamosvojitvene procese. Slovenska skupščina je deklaracijo potrdila tri dni zatem, že isti mesec pa je predsedstvo Jugoslavije odločilo, da se bo JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umaknila iz Slovenije.

Zadnji vojaki so Slovenijo skozi koprsko pristanišče zapustili v noči s 25. na 26. oktober, zato 25. oktobra praznujemo dan suverenosti.

Osamosvojitvena vojna je zahtevala žrtve na obeh straneh, na slovenski strani 19, na strani JLA 45, padlo je tudi 12 tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice oz. policije. Uničenih je bilo 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in šest helikopterjev JLA.

O ozadju osamosvojitvene vojne je v Mladini pisal Jure Trampuš. Njegov članek lahko v celoti preberete na tej spletni povezavi (Čas vojne in čas miru).