Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: Golob si popravni izpit zasluži

Dober mesec od nastopa Janševe vlade je jasno dvoje. Vlada skupaj s parlamentarno večino hiti s sistemskimi spremembami brez resnih institucionalnih in razvojnih razmislekov, makroekonomske razmere pa se vse bolj zaostrujejo. Prvo zadrego najbolje pojasnjuje nov predlog demografskega sklada, drugo junijski podatki o ekonomskem položaju države. Tretji mejnik pomeni Golobova napoved vlade v senci, pa tudi vedno bolj sistematičen odpor civilne družbe, tudi sindikatov. Politično sceno v Sloveniji je preplavil revolucionarni populistični duh slovenskega trumpizma. Politika velikih sprememb in praznih besed, ekonomija zlorabe javnih interesov za zasebne koristi, doktrina nenehnih šokov brez prave odgovornosti. Grimsov bruseljski konflikt z »dekadentno« ELS, Evropsko ljudsko stranko, je zgolj znanilec sedanje radikalizacije osamosvojitvene desnice. Slovenija se ponovno lomi na primerih mitološke dvoličnosti Janusovega obličja, kako narediti Slovenijo spet veliko. Toda pojdimo po vrsti.

Makroekonomske razmere so v EU, zlasti na osrednjih izvoznih trgih Slovenije, slabe, brez resne fiskalne konsolidacije bo Slovenija v zadnjem četrtletju leta 2026 v težavah. Uro resnice bosta zgodaj jeseni prinesla rebalans proračuna za leto 2026 in povečanje primanjkljaja proti štirim odstotkom BDP. Minister Šircelj vseskozi miri, da ne bodo potrebni resnejši rezi na področju javnih financ, da ne načrtujejo posebnih varčevalnih ukrepov, še najmanj novi zloglasni »zujf« iz obdobja druge Janševe vlade (2012–2013). Toda manevrskega fiskalnega prostora v letih 2026–2027 ni več. Uvodni interventni zakon koalicije in višji obrambni izdatki bodo povečali primanjkljaj za dober odstotek BDP. Od kod jemati, kam dati in kje varčevati ostaja skrivnost ekonomskega razodetja nove Janševe vlade. Inflacija nezadržno raste proti štirim odstotkom, gospodarska aktivnost pa pada pod dva odstotka. Brezposelnost sicer ostaja na rekordno nizkih ravneh, toda plače naraščajo bistveno hitreje od pešajoče produktivnosti. Osrednji evropski izvozni trgi stagnirajo, naša konkurenčnost slabi, poslabšuje se saldo plačilne bilance. Težave niso ciklične, temveč strukturne narave, zato je vsaka nova politična improvizacija vlade toliko bolj tvegana. Ekonomski vrag je vzel politično povolilno šalo.

Toda vlada hiti s spremembami, povolilna omrtvičenost in poletni čas sta idealna priložnost njenih onegavljenj. Nacionalni demografski sklad je dober primer oživljanja stare ideje v novi preobleki. Gre za pomembno sistemsko spremembo centralizacije državnega premoženja in koncentracije kapitalskega upravljanja državnih naložb v okviru nove institucije. Združujejo se naslednice privatizacije družbenega premoženja, SDH, Kad, DSU, pa naložbe ZZZS in ZPIZ, skupaj okoli 18 milijard. Razlogi naj bi bili trije, kolikor je razbrati iz dosedanjega besedičenja: nižji transakcijski (organizacijski) stroški, ekonomika obsega naložb in učinkovitejše profesionalno upravljanje. Vse troje naj bi prineslo večjo učinkovitost in trajno donosnost, stabilnejše financiranje in boljše reševanje problemov pokojninske blagajne, skrbi za starejše in družinsko politiko skrhane rodnosti. Sveta preproščina.

Enotni sklad sam po sebi ni vir večjih sredstev, napovedana prodaja premoženja namesto nakupov dolgoročno zmanjšuje temelje financiranja, nova velika organizacija še ni porok za poslovno učinkovitost. O politiki optimalizacije premoženja in novi strategiji naložb nismo slišali niti besedice, prav tako ne o sporni koncentraciji upravljavske in menedžerske moči v enem centru odločanja. Oboje kvečjemu povečuje in ne zmanjšuje tveganja, zlasti ob dosedanji kakovosti korporativnega upravljanja in skromni naložbeni politiki. Vse skupaj je tudi tokrat podrejeno politizaciji upravljanja državnega kapitala pri vsakokratni vladi in tudi vemo, zakaj. Odvodno financiranje političnih rabot in parkiranje lojalnih menedžerskih kadrov je večna frustracija političnih elit na oblasti. Politično enigmatično je že vladno hitenje z zakonom, pa s poletnimi počitnicami zamejena javna razprava in potem še jesenski parlamentarni rokenrol izrednih sej do novega leta. In to še ni vse. SDH bo nosilec načrtovanih sprememb, novi začasni predsednik uprave bo kot politični izbranec izpeljal preoblikovanje državnega holdinga, seje vlade bodo sproti kot skupščina usmerjale potek sprememb. Vladno in parlamentarno imenovanje devetih članov nadzornega sveta in novo mrcvarjenje naložbene razvojne strategije pa je »itak« politično dejanje par excellence. Politizacija na tretjo potenco, za ljubitelje politične aritmetike.

Golob je na stoti dan Janševe vlade 13. septembra obljubil delovanje vlade v senci, vsekakor politično ambiciozna napoved, ki ga smiselno lahko zadrži na politični sceni. Namesto klasične opozicije bomo imeli torej »ekipo za prihodnost« na šestih področjih, s strokovnimi sveti in belimi knjigami alternativnih politik in ukrepov. Dialoška kultura s stroko in civilno družbo je edina možnost za politični upor proti vladnemu populizmu, razkrivanje afer in korupcije pa udarno sredstvo razorožitve sedanje koalicije. Alternativne ekonomske, socialne in ekološke rešitve so prava pot politične vrnitve na oblast, z zrelejšimi ukrepi kot doslej. Lepe misli, lepe zveze smo nekdaj morali pisati ob popravah šolskih spisov. In Golob si ta popravni izpit zasluži.