Teden / 8 dni

Resnica prišla na dan

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je bil leta 2005 pravnomočno obsojen, ker je v nočnih urah 30. maja 2003 kot policist nekomu grozil, da ga bo uničil in celo ustrelil. Stevanović je na sodišču grožnje zanikal in izpovedal, da je dotično osebo obravnaval enako kot druge kršitelje. Sodišče je zaslišalo še priče, pregledalo listinske dokaze in Stevanovića obsodilo. Da je resnica sploh prišla na dan, smo lahko hvaležni vztrajnim novinarkam spletnega medija N1 in pa uspešni pritožbi informacijskemu pooblaščencu, ki je »presodil, da je v tem konkretnem primeru – ker gre za javno osebnost – interes javnosti nad Stevanovićevo pravico do njegove pravne rehabilitacije po izbrisu sodbe iz njegove kazenske evidence«. Stevanović se še februarja nikakor ni mogel spomniti svojega dejanja in obsodbe, češ da je od takrat minilo že 20 let. Jasno, kdo pa bi se spomnil, da je bil pred 20 leti kot policist obsojen zaradi grožnje s streljanjem – razen seveda prav vsakdo, ki je pri zdravi pameti. Stevanovića sodišče tedaj ni obsodilo na z zakonom predvidena tri leta zapora, temveč na globo, ki bi danes znašala 632 evrov. Stevanović je bil pravnomočno obsojen še vsaj enkrat, in sicer leta 2010 zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije, ker je poskušal ogoljufati zavarovalnico z lažno prijavo prometne nesreče. Zavarovalnico je nameraval oškodovati za 7664 evrov, kolikor zdaj približno znaša njegova mesečna plača. Medtem ko je resnica o njegovi preteklosti lezla na dan, je Stevanović poplačal dolgove svojega strankarskega pajdaša, pardon, kolega Borisa Mijiča do treh njegovih delavcev, in obelodanil, da ima zdaj Mijič čas do konca leta, da mu vrne denar. Ker sicer bo kaj? Bo poslal nad njega brata Harisa in Elvisa Aksalića, domnevno povezana s kriminalnim podzemljem in videna na predvolilni konvenciji Resnice? Ta dva pa sta bila leta 2022 pravnomočno obsojena na kazen enega leta zapora z izvršitvijo po režimu tako imenovanega vikend zapora, ker sta maja 2019 sredi belega dne s polavtomatskima pištolama streljala v zadnji del osebnega vozila, ki je pripeljalo mimo njiju. Tudi to je razkril N1. Vse dobro, Slovenija.

Ljudska mobilizacija

Samostojnost, ki smo jo pravkar praznovali, nazadnje z obeleženjem 35. obletnice podpisa Brionske deklaracije, s katero se je končala vojna za Slovenijo, je treba venomer braniti, še posebej pred notranjimi sovragi, kot so razni avtoritarci, šerifi, in labilnimi lumpi. Pobudnikom zakonodajnega referenduma proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi je uspelo zbrati zahtevanih 42.000 podpisov; tako imenovani referendum proti politični policiji bo predvidoma jeseni. V Ljubljani pa so predstavniki Civilne iniciative za Ljubljano (CILJ) z gradu izobesili rumeno zastavo ob začetku predčasnega glasovanja o členu odloka, ki bi na novo uredil parkiranje v ljubljanskih soseskah z uvedbo plačljivega parkiranja in dovolilnic za stanovalce. Ob tem so predstavniki CILJ opozorili, da »pravi rumeni karton za ljubljanskega župana Zorana Jankovića ni zastava, temveč oddana glasovnica na referendumu«, ki bo to nedeljo, 12. julija.

Moč ljudi

V časih velikih kriz, pretresov in nazadovanja demokracije v svetu je zaupnost v človeške skupnosti in sodelovanje še toliko pomembnejša. Okoljski organizaciji Focus in Umanotera sta ob mednarodnem zadružnem dnevu, ki ga obeležimo vsako prvo soboto v juliju, poudarili, da zadružni model način sodelovanja krepi lokalne skupnosti in njihovo odpornost, kar je še posebej pomembno zaradi številnih izzivov doma in po svetu: »Podnebni in drugi izzivi 21. stoletja od nas zahtevajo iskanje novih načinov sodelovanja in upravljanja skupnih virov. Prednost zadrug je v sodelovanju, demokratičnem odločanju in dolgoročnem razmišljanju. (…) Zadruge temeljijo na prostovoljnem članstvu ter ustvarjeno vrednost vračajo članom in lokalnemu okolju. Izkušnje iz Slovenije in tujine kažejo, da pomembno prispevajo k razvoju podeželja, prehranski in stanovanjski preskrbi, socialnim storitvam, energetiki ter drugim dejavnostim.« Vroča klofuta V Washingtonu so zaradi izjemno visokih temperatur morali odpovedati veliko parado, ki si jo je ob 250. obletnici razglasitve neodvisnosti ZDA omislil zanikovalec podnebnih sprememb Donald Trump. Potem ko je zaradi visokih temperatur več ljudi poiskalo zdravniško pomoč v bolnišnicah, so bile oblasti poleg parade prisiljene odpovedati še druge dogodke, med drugim so tudi začasno zaprle del sejma Great American State Fair.

Skupna lista

Anton Rop, nekdanji predsednik vlade, in Urška Klakočar Zupančič, prav tako nekdanja predsednica državnega zbora, sta po pisanju Dnevnika potrdila, da bosta sestavila skupno listo in se z njo na lokalnih volitvah zoperstavila županu Ljubljane Zoranu Jankoviću. Kdo vse bo na koncu kandidiral, še ni jasno, a že zdaj je jasno dvoje: prvič – Zoran Janković se bo za zmago najverjetneje moral odpraviti v drugi krog volitev. In drugič – SDS, ali pa kar vsa vladajoča koalicija, bo na volitve gotovo poslala kandidata, ki bi lahko »Ljubljano naredil spet slovensko«. Volitve bodo sicer 15. novembra.