Teden / Tanji Fajon je uspelo

Kako postati posebni evropski odposlanec, recimo posebni evropski predstavnik za Sahel? Postopek se začne z razpisom in na koncu vas na ta položaj s kvalificirano večino izvolijo zunanji ministri držav članic Evropske unije, a vmes je treba prehoditi dolgo in mukotrpno pot po vseh evropskih prestolnicah. Najzahtevnejša preizkušnja so prav neformalni intervjuji za delovno mesto v pomembnejših državah.

Tako je pri odločanju o odposlancu za Sahel ključen intervju v Parizu. »Ali zagovarjate obnovo odnosov z Nigrom, ne da bi režim prej ponudil karkoli v zameno, čeprav ostajata nerešeni vprašanji zasega Oranovih rudnikov [ti so bili prej v last francoskega podjetja] in prekinjenih varnostnih sporazumov z EU?« je lahko eno od francoskih vprašanj. Ali pa: »Kako ocenjujete deset let operacije Barkhane in kdo je odgovoren za to, da je Rusija danes v Bamaku?« Na drugi strani mize sedi pet predstavnikov francoskega zunanjega ministrstva in še dva, ki vas kritično spremljata po videopovezavi iz Bruslja in ki od vas ne pričakujeta le stvarno pravilnih odgovorov, ampak tudi odgovore, ki se ujemajo s francosko politiko do te regije. Da tega delovnega mesta v vojni regiji še nikoli ni zasedala ženska, vseskozi ostaja neizrečeno.

Naslednja postaja je Berlin. Ponovno sedi za mizo ducat zunanjepolitičnih specialcev, ki pričakujejo ne le strokovno, ampak tudi politično primeren vtis. Berlin ima v Afriki drugačne interese od Francije, ti so povezani predvsem z migracijami: »Niger je razveljavil zakon o tihotapljenju in prekinil varnostna sporazuma z EU. Katere konkretne vzvode še imamo za zmanjšanje nezakonitih migracij prek Agadeza?« Ali pa: »Nemčija se je iz Malija in Nigra vojaško umaknila. Ali od nas pričakujete ponovno varnostno angažiranje ali zgolj, da v neskončnost plačujemo skupne račune?« Nato sledi še intervju z ducatom članov evropske službe za zunanjo politiko: »Kje je za vas meja sodelovanja z režimi, ki jih bremenijo množične kršitve človekovih pravic? Boste javno obsodili pokol, ki ga je zagrešil Afriški korpus, tudi če si boste s tem zaprli komunikacijski kanal?« In na koncu še intervju s Kajo Kallas, visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, s katero v sobi ponovno sedi kakšnih deset ljudi, nekateri iz evropske komisije.

Številni politiki – recimo kak bivši predsednik vlade – tega »praženja«, ki traja nekaj mesecev, ne preživijo. Je pa uspelo nekdanji ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. Potem ko je Portugalec João Cravinho napovedal odstop, se je prijavila na to delovno mesto in vmes prestala boj s 27 prestolnicami. Kaja Kallas je ta teden sporočila, da bo prihodnja posebna odposlanka EU za Sahel postala Tanja Fajon. Zadnja ovira je bila verjetno Slovenija, ki pa imenovanju ni smela nasprotovati.

Tanja Fajon je v tem tednu postala Slovenka z najvišjo funkcijo v administraciji EU. Po višini te funkcije se ji je leta 2012 sicer približal nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar, ki je bil tedaj imenovan za posebnega predstavnika EU na Kosovu, a vloga posebne odposlanke za Sahel je zemljepisno in politično širša in pomembnejša.

Da ji je uspelo, pa je hkrati dokaz, da je njena zunanja politika v mednarodni skupnosti imela težo, ugled in očitno tudi vpliv.