Teden / Zvezdna vrata SG-1

Konec prejšnjega meseca se je Veliki hadronski trkalnik (LHC), največji pospeševalnik delcev na svetu, ki deluje v Evropskem centru za jedrske raziskave Cern ob švicarsko-francoski meji blizu Ženeve, že četrtič začasno ugasnil, a tokrat kar za štiri leta, saj ga čaka velika prenova, največja nadgradnja doslej. K tej sodijo izjemno kompleksni in logistično zahtevni postopki, med drugim izčrpavanje več kot sto ton tekočega helija, menjava ključnih komponent pospeševalnika in prenova detektorjev delcev ATLAS in CMS, plod vsega tega pa bo nov, desetkrat zmogljivejši pospeševalnik, ki bo začel delovati leta 2030.

Megalomanski znanstveni instrument, ki se razteza po 27-kilometrskem krožnem podzemnem predoru, je namenjen raziskovanju fizike osnovnih delcev: s poustvarjanjem razmer, podobnih tistim v prvih trenutkih po velikem poku, znanstvenikom pomaga razumeti nastanek, razvoj in delovanje vesolja. Njegov največji dosežek je potrditev obstoja Higgsovega bozona leta 2012, ki se ga je prijelo ime »božji delec«, kar je precej pripomoglo k vzniku raznih teorij zarote in apokaliptičnih napovedi. K tem je vsekakor prispeval tudi avtor konspiroloških kriminalk Dan Brown, ki je v romanu Angeli in demoni raziskovanje antimaterije v Cernu prikazal kot grožnjo popolnega uničenja.

Med najbolj razširjenimi teorijami zarote, ki hadronski trkalnik spremljajo že od njegovih začetkov, nato poniknejo in na površje znova privrejo ob vsakem začasnem izklopu in ponovnem zagonu, je teorija, da bodo znanstveniki v Cernu ustvarili črno luknjo, ki bo pogoltnila naš planet. Precej razširjena je tudi teorija, da LHC v resnici ni znanstvenoraziskovalni instrument, temveč nekakšna zvezdna vrata, portal v druge dimenzije, skozi katerega v naš svet vstopajo skrivnostne nezemeljske entitete, od nezemljanov do demonov. Nekateri konspirologi teoretizirajo celo, da naprava pospešuje čas, povzroča Mandelov učinek (neskladje med kolektivnim spominom in zgodovino) ter briše mejo med svetom živih in mrtvih.