Film / Amrum 

za +

Srce pošasti.

Nanning (Jasper Billerbeck), sramežljivi nemški dvanajstletnik, je pravi angel, utelešenje nesebičnosti, srčnosti, dobrote in velikodušnosti: leta 1945 skuša svoji noseči materi (Laura Tonke), za katero junaško skrbi, zagotoviti bel kruh z maslom in medom, zato kroži po redko naseljenem otočku, Amrumu, in skuša pridobiti sestavine (od moke do sladkorja in masla), pri tem pa opravlja priložnostna dela, nastavlja ribiške pasti, lovi zajce in debatira o Melvillovem Moby-Dicku. »Kaj bi brez tebe, sinko,« dahne mati. Prav res – fant od fare! Priden, marljiv, prizadeven, vdan, delaven, skrben. Zna poprijeti za delo. Problem je le v tem, da je nacist – član Hitlerjugenda (»Hitlerjeva mladina je močna, ubogljiva in zvesta«). Možgane so mu izprali. Starša – fanatična nacista (čakajte, da mama izve, da je Hitler »padel za Nemčijo«) – sta ga nabila s sovraštvom. Nanning, ki je imun za protislovja in dvoumnosti, a se počasi prebuja (zakaj čisti Nemci bežijo? zakaj nekateri Nemci ne marajo nacistov? zakaj je ta pilot izginil? zakaj v lagerjih umirajo tudi Nemci? ali se bliža konec vojne?), požre vse, dobro in zlo – ker je otrok. A nikoli več ne bo nedolžen. Od domačne pridnosti, prizadevnosti in marljivosti do fašizma je le korak – fašizem predpostavlja pridnost. Delavnost. In vdanost. Navsezadnje, vse tiste grozljive, strašne, masivne, masovne zločine – s holokavstom vred – so lahko izvedli le pridni, delavni, vdani ljudje. Ljudje, na katere so se lahko zanesli. Ljudje, ki so delo opravili do konca. Ljudje, ki so sami videli delo.

Fant, ki izgleda tako, kot da bi skočil iz King/Reinerjeve klasike Ostani z menoj, je v resnici skočil iz Hanekejevega Belega traku. In ko se bori s pošastjo v sebi, spominja na kapitana Ahaba – bolj kot Hitler. (Kinodvor)