Teden / Pravi moški

V Ljubljani je 7. julija potekal shod mladih »domoljubov«, zaznamovan s pozivi k remigraciji oziroma množičnemu izseljevanju migrantov, (neo)nacistično ikonografijo in nacističnimi pozdravi. Zakaj so se zbrali prav na dan, ko je bila pred 35 leti podpisana brionska deklaracija, s katero se je končala vojna v Sloveniji? Po pojasnilih organizatorjev se Slovenci danes menda spet spoprijemajo z vprašanjem ohranitve identitete. Le da slovenske kulture, jezika in zgodovinske zavesti zdaj ne ogrožajo več »pritiski jugoslovanskega titoizma«, temveč ideja »brezmejnega multikulturalizma«, podprta s »kaviarsocialističnimi, kulturnomarksističnimi perverzijami«, ki domnevno razgrajujejo pomen naroda, tradicije in državne suverenosti.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je dogajanje nemudoma obsodila. Zapisala je, da nacistični simboli in pozdravi ne morejo biti odraz domoljubja, temveč pomenijo »zastraševanje, širjenje sovraštva in napad na temeljne vrednote ustavne demokracije«. Premier Janez Janša česa podobnega ni storil. Njegov molk sicer ni bil presenetljiv, saj tudi sam že dolgo pomaga v slovenski javnosti širiti nekatere temeljne ideje, ki jih zagovarjajo udeleženci shoda, poleg tega je bilo med njimi opaziti več ljudi, povezanih s stranko in njenim podmladkom.

Med njimi je bil Andrej Okorn, v preteklosti vodja skupine Tukaj je Slovenija, ki je novačila skrajneže, in maja letos član delegacije »simpatizerjev« SDS, ki je v evropskem parlamentu obiskala evropskega poslanca Branka Grimsa. Govorec na shodu je bil denimo tudi Janez Marinko, bivši predsednik podmladka SDS v Komendi. Pozneje naj bi bil stranko zapustil in postal član Nove smeri, društva, ki ga je ustanovila nekdanja podpredsednica podmladka SDS Zala Klopčič. Danes se, podobno kot ona, poskuša uveljaviti kot spletni vplivnež in na družbenih omrežjih objavlja kratke posnetke in komentarje, v katerih svari pred migracijami, svari pred domnevnimi zablodami feminizma in hvali ukrepe sedanje vlade.

Govorec na shodu je bil prav tako Tadej Plohl, ki prek svojega podjetja kot zunanji izvajalec sodeluje z Brankom Grimsom. Na Plohla in na Grimsov kabinet smo se obrnili z vprašanjem, katere storitve opravlja za evropskega poslanca, a odgovora nismo prejeli. Glede na dejavnosti podjetja bi lahko nekoliko hudomušno ugibali, ali poslancu pomaga pri gradnji podobe »pravega moškega«. Podjetje se namreč imenuje Pravi moški, Plohl pa pod to blagovno znamko predvsem mladim moškim ponuja plačljive programe, ki naj bi jim pomagali pri osebnostni rasti in oblikovanju samozavestnejše moške identitete.

Kdo je torej pravi moški? »Pravi moški je vodja! Vodi, varuje in skrbi zase, za svojo družino, prijatelje in podjetje,« v enem od posnetkov na družbenih omrežjih pravi Plohl. V nastopih poudarja disciplino, telesno pripravljenost in tradicionalno razumevanje vloge moških, pri tem pa pogosto nastopa kot kritik sodobnih družbenih sprememb, za katere meni, da moške slabijo in jim jemljejo samozavest. Ne skriva navdušenja nad Andrewom Tatom, zloglasnim spletnim vplivnežem in samooklicanim mizoginistom, ki je svetovno prepoznavnost zgradil s pridiganjem o moški prevladi. Romunske oblasti ga sicer še vedno preiskujejo zaradi trgovine z ljudmi in pranja denarja.

Pri tem je vseeno težko spregledati svojevrstno ironijo. Mladi konservativci, »varuhi« krščanske Evrope pred načrtno islamizacijo, za katero naj bi seveda stala levica, delujejo kot sodobni križarji. Toda njihova predstava o družbi je presenetljivo podobna svetu verskih fundamentalistov, pred katerimi svarijo. Ti »pravi moški« ne branijo Evrope pred verskim fundamentalizmom – zgolj preoblačijo ga v druge barve.