V središču / S Črno kocko se ukvarjajo tri tožilstva

Konec maja smo policijo zaprosili za poročilo Forenzičnega inštituta nemškega Zveznega kriminalističnega urada (BKA) v Wiesbadnu. Po naročilu Slovenije je namreč preiskal pristnost posnetkov, ki so se deset dni pred volitvami pojavili na spletni strani anti-corruption2026.com in na Facebooku. Policija je prošnjo Mladine sprva zavrnila, češ da bi razkritje vsebine škodilo kazenskemu postopku, nato pa je po naši pritožbi informacijski pooblaščenec odločbo policije odpravil. Prejšnji teden je o epilogu odločala vlada, ki je zaradi prevladujočega javnega interesa presodila, da je poročilo lahko objavljeno. Ta teden smo ga tako prejeli.

Vsebina poročila je lahko za marsikoga razočaranje, saj so nemški forenziki, zdaj sicer uradno, zgolj potrdili, kar je bilo tako ali tako očitno: da je bilo posnetkov skupaj 27, da so bili zlepljeni in obdelani ter da so bili glasovi popačeni. Prav tako v nemškem laboratoriju niso odkrili, da bi bil kateri od posnetkov obdelan z umetno inteligenco. Ali če citiramo: »Nobena datoteka ni izvirna datoteka snemalne naprave. Vse datoteke so bile obdelane. Deloma so bili glasovi popačeni in več videoposnetkov je bilo združenih v eno datoteko. Natančen življenjski cikel datotek nam ni znan. V zvočnem signalu so bili ugotovljeni deli frekvence, ki jih je mogoče razlagati kot signal frekvence električnega omrežja, vendar jih ni mogoče ovrednotiti. Znakov, ki bi nakazovali, da so posnetki v celoti ali deloma nastali s pomočjo UI, ni bilo mogoče ugotoviti.« Če kaj, potem je ugotovitev nemških forenzikov le še en dokaz, da so se z akcijo ukvarjali profesionalci, ki so iz datotek znali odstraniti vse sledi izvora – ne le tako imenovanih metapodatkov, ampak tudi podatke o programski opremi, s katero so bili posnetki obdelani, in vzorce v podatkih, iz katerih bi forenziki znali ugotoviti, katera kamera je bila uporabljena pri snemanju. Vsaka kamera oziroma njeno slikovno tipalo namreč, kot je mogoče razumeti iz poročila, pušča sledi. Veliko zanimivejša pa je bila zato odločba o dostopu do informacij javnega značaja, ki so jo pripravili na policiji. V njej je namreč opisan ves postopek odločanja, vključno z organi, ki so bili glede dostopa povprašani.

Ugotovitev nemških forenzikov je le še en dokaz, da so se z akcijo ukvarjali profesionalci, ki so iz datotek znali odstraniti vse sledi izvora. Čisto vse.

Kot je razvidno iz odločbe, se s primerom Black Cube ne ukvarjajo le ljubljanski kriminalisti, ampak tudi kriminalisti iz Novega mesta. V tem primeru ne teče le en predkazenski postopek, ampak še drugi, ki je bil, kot je mogoče sklepati iz številke primera, odprt pozneje. To pomeni, da so na policiji preiskavo razširili v dva ločena sklopa kaznivih dejanj, prenos zadeve iz Ljubljane pa pogosto uporabijo, kadar bi bila lokalna policija lahko v konfliktu interesov ali kadar preiskava zadeva osebe z vplivom v prestolnici.

Doslej je že bilo znano, da preiskavo vodi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, iz prejetega dokumenta pa izhaja, da so novomeški kriminalisti konec maja o primeru obvestili tudi Specializirano državno tožilstvo in evropsko tožilstvo oziroma Urad evropskega delegiranega tožilca v Sloveniji. Specializirano državno tožilstvo je v Sloveniji pristojno za organizirani kriminal, korupcijo visokih funkcionarjev in najtežja kazniva dejanja, Urad evropskega delegiranega tožilca pa je slovenska izpostava Evropskega javnega tožilstva. To je pristojno izključno za kazniva dejanja v škodo finančnih interesov unije.

Evropsko javno tožilstvo sicer vodi Laura Codruța Kövesi, nekdanja vodja romunskega protikorupcijskega urada, ki jo je Black Cube leta 2016 napadel v Romuniji.