»Pred nami je vojna«

Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev, so pobudniki danes vložili v DZ. Pričakujejo, da bo referendum konec septembra ali v začetku oktobra. Pred vložitvijo zahteve pa so ocenili, da referendum presega samo vsebino zakona, saj gre za odnos do demokracije. 

Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. 

Nekateri med njimi so danes skupaj s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so pomagali pri zbiranju podpisov, pod referendumsko zahtevo zbrane podpise prinesli v DZ. Kot je ob tem pojasnil Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. 

Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot je pojasnil, je politična večina večkrat poudarila, da bodo preiskovali civilno družbo, nevladne organizacije in "je bilo jasno, čemu je ta novela namenjena".

"Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo."

"Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo," je ocenil Miheljak. Kot je dejal, je predsednik vlade Janez Janša "očitno vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem, na koncu koncev pravni državi in tu nimamo izbire, to rokavico je treba pobrati in iti v spopad, sicer se nam bo dogajalo to, kar se je 16 let dogajalo Madžarom pod Orbanom".

Tudi po besedah Gantarja se bo na referendumu odločalo o tem, "ali Slovenija pada v obliko avtoritarne in represivne države ali bo ostala in se borila za to, da obstajajo vsaj minimalni standardi demokracije, pravice in svobode". Zbrani podpisi pod zahtevo so tako, kot je dejal, prvi korak, nadaljnji pa bo, da animirajo državljanke in državljane, da gredo na referendum in glasujejo proti zakonu.

Juri je pojasnil, da v referendumski kampanji računajo na podporo predstavnikov civilne družbe, tudi sindikatov in opozicijskih strank, ki so jim pomagali tudi pri zbiranju podpisov. "Demokratična fronta mora biti čim širša," je menil.

Po vložitvi so stekli roki za razpis referenduma. DZ referendum z odlokom razpiše v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Pred tem mora predlog akta pripraviti še matično delovno telo DZ.