Slovenske trditve, ki so odnesle Tanjo Fajon, ne držijo

Veleposlaniki članic EU so včeraj potrdili imenovanje danske diplomatke Birgitte Nygaard Markussen za posebno predstavnico EU za Sahel. Položaj, ki bi ga morala zasesti Tanja Fajon, je Slovenija izgubila na podlagi trditev o nezakonitem postopku, ki pa ne držijo.

Odbor stalnih predstavnikov članic pri Uniji (Coreper) se je včeraj v Bruslju strinjal z imenovanjem danske diplomatke Birgitte Nygaard Markussen za novo posebno predstavnico EU za Sahel. Članice morajo imenovanje uradno potrditi še v pisnem postopku, ki se izteče danes ob 16. uri, zapletov pa ni pričakovati. Markussenova, ki je v svoji karieri med drugim vodila delegacijo EU pri Afriški uniji, bo na položaju nasledila nekdanjega portugalskega zunanjega ministra Joãa Gomesa Cravinha; ta je 1. julija prevzel mesto rektorja College of Europe v Bruggeu.

Gre za delovno mesto, za katero je visoka predstavnica EU Kaja Kallas konec junija izbrala Tanjo Fajon, nominacijo pa je pretekli teden preklicala, potem ko jo je v petek zunanji minister Tone Kajzer obvestil, da izbirni postopek po mnenju ministrstva ni upošteval načel »integritete in preglednosti.« Slovenska vlada je drugim državam članicam sporočila, tudi, da je bil izbirni postopek v Sloveniji »kompromitiran,« saj da kandidature naj ne bi vložila vlada Roberta Goloba, ki je tedaj opravljala tekoče posle, ampak generalna sekretarka ministrstva, neposredno podrejena kandidatki. Ministrstvo je iz tega izpeljalo sklep, da je vprašljiva veljavnost imenovanja, ker »pristojni organ o kandidaturi oziroma predlagateljstvu sploh ni odločal«.

Kot pravno podlago za to je navedlo mnenje službe vlade za zakonodajo. Mladina je to mnenje pridobila. Dokument z dne 15. julija 2026, ki ga v nadaljevanju tudi objavljamo, pa pove nekaj drugega, kot je vlada predstavila doma in v tujini. Iz dokumenta izhaja, da je zunanje ministrstvo želelo predvsem ugotoviti, ali med opravljanjem tekočih poslov vlade Roberta Goloba postopek imenovanja Tanje Fajon sploh bil zakonit. A vladni pravniki so takšno kandidiranje označili za nesporno. Osrednji sklep mnenja je, da kandidiranje posameznikov iz Slovenije za položaje v Evropski uniji in s tem povezane odločitve vlade oziroma ministrstev niso sporne z vidika opravljanja tekočih poslov, če postopki za zasedbo teh položajev na ravni EU tečejo v času, ko vlada in ministri opravljajo tekoče posle. To je natanko primer Fajonove: izbirni postopek je vodila evropska zunanja služba, tekel pa je maja in junija.

Drugič, pravna služba je izrecno razbremenila priporočilno pismo Roberta Goloba, ki ga je vlada prikazovala kot obremenilno okoliščino. Iz dokumenta, ki ga je podpisal bivši predsednik vlade, po mnenju službe »ne izhajajo kakršnekoli formalne odločitve, ki bi imele kakršenkoli konstitutiven pomen«, ampak gre »zgolj za pismo podpore«, ki z vidika tekočih poslov ni sporno. In končno, služba je opozorila, da gre za zasedbo položaja v Evropski uniji in ne v Sloveniji ter da bi lahko vse skupaj drugače urejalo evropsko pravo. Res je, da so se vladni pravniki vprašali, na kateri podlagi je generalna sekretarka ministrstva črpala pristojnost za podajo kandidature, saj v Sloveniji državo predstavlja in zastopa vlada. Vlada je ta del objavila a tudi iztrgala iz konteksta. V originalnem dokumentu namreč sledi nadaljevanje, in sicer, da bi drugače »lahko določala tudi mednarodna pogodba ali neposredno uporabljivo pravo Evropske unije«, ki pa službi »v konkretnem primeru ni poznano«.

Prav to, neposredno uporabljivo pravo EU pa je bistvo primera Fajonove: posebni predstavnik EU namreč ni predstavnik države, ampak unije, izbirni postopek pa je notranji postopek evropske zunanje službe, imenuje pa ga Svet s kvalificirano večino na predlog visoke predstavnice. Sklepa nacionalne vlade ne zahtevata ne evropsko ne slovensko pravo. Poleg tega so vladni pravniki še zapisali, da za tovrstno presojo tako ali tako niso pristojni, in da je treba njihovo mnenje šteti kot »neobvezujoče

Vlada je torej neobvezujoče mnenje, za katero pravna služba sama pravi, da zanj ni pristojna in da ga je pisala v naglici, predstavila dokaz nezakonitosti in je na tej podlagi evropskim prestolnicam sporočila, da je bil postopek izbire slovenske državljanke kompromitiran. Rezultat je znan od srede: delovno mesto, ki ga je Slovenija že imela, sedaj pripada Danski.

https://www.mladina.si/inc/flow/mladina/2026/sahel/index.html