Prvi teden / Volitve ostajajo v veljavi

Ustavno sodišče je še pred sodnimi počitnicami zaključilo presojo ene izmed pritožb nad marčevskimi državnozborskimi volitvami zaradi tujega vmešavanja vanje, znanega pod imenom afera Black Cube. Vloženih je bilo sicer več deset pritožb, volivcev in kandidatov, ustavno sodišče pa je zdaj zavrglo pritožbo, ki jo je kot volivec vložil Rok Lampe. To zelo verjetno pomeni, da ustavne sodnice in sodniki tudi o preostalih pritožbah ne bodo odločali, so pa hkrati začeli ustavno presojo več zakonov, ki sodijo v volilno zakonodajo. Ta namreč volivcem sploh ne daje pravice do volilnega spora oziroma pritožbe nad volilnim izidom.

Sodnice in sodniki so skoraj enoglasno (proti je glasoval Primož Gorkič) odločili, da pritožbe oziroma pritožb tistih, ki dvomijo o veljavnosti volitev, ne bodo presojali, ker so bile ali vložene prepozno (v 60-dnevnem roku namesto v osemdnevnem) ali ker so jih vložili pritožniki, ki te pravice po zakonodaji sploh nimajo. Ali pa oboje. To velja za volivce oziroma skupino volivcev. Ker ti nimajo pravice do pritožbe nad izidom volitev, je ustavno sodišče začelo presojo zakona o volitvah v državni zbor, zakona o poslancih in zakona o ustavnem sodišču.

Navadno sicer to sodišče odločitev o pritožbi in (ne)ustavnosti zakonodaje sporoči sočasno, a ker gre za volilni spor, je odločitev, da veljavnosti volitev sploh ne bo presojalo, sprejelo in sporočilo vnaprej. Presojo ustavnosti zakonodaje pa si je pridržalo za čas po počitnicah. »Ko mora ustavno sodišče za prihodnje volitve razrešiti dvome o tem, ali je sistem varstva volilne pravice po volilnem dnevu skladen z ustavo, lahko o ustavnosti zakonske ureditve odloča, kljub temu da je predhodno že odločilo o pritožbi,« so zapisali sodniki.

Kaj to pomeni za politično desnico, ki je na podlagi volilnega izida sestavila

vlado? Da lahko nadaljuje delo, saj se ji ni treba bati ponovljenih volitev. In da jo je odnesla brez kazni, če je za potrebe predvolilnega boja in pridobivanja političnih točk res angažirala zasebno tujo obveščevalno agencijo. In da bo seveda lahko v miru poravnala tudi morebitne dolgove, ki so ji (in državi) s tem nastali.

Kaj to pomeni za volivce? Da jim ustavno sodišče tokrat ni prisluhnilo, da pa bo skoraj zagotovo ugotovilo protiustavnost veljavne zakonodaje in volivcem omogočilo, da vlagajo pritožbe zoper volitve na vseh prihodnjih volitvah. To namreč zahtevajo tudi mednarodnopravni standardi.

In kaj o tem meni Primož Gorkič, edini ustavni sodnik, ki se z odločitvijo ni strinjal in je tudi napisal odklonilno ločeno mnenje? Opozarja, da bi bila prava pot ravno nasprotna, kot jo je ubrala večina. In sicer, da bi sodišče najprej moralo presoditi o ustavnosti zakonodaje, za katero se sodniki očitno enoglasno strinjajo, da je neustavna v delu, kjer volivcem ne omogoča pritožbe zoper volitve. In ko bi to ugotovilo, pravzaprav ne bi imelo druge izbire, kot da to pravico prizna tudi Roku Lampetu in vsebinsko odloči o njegovi pritožbi oziroma o tem, kakšen vpliv je imelo vmešavanje tujih obveščevalnih služb v volitve, in jih po potrebi razveljavili. Gorkič namreč pritrjuje večini, da volivci zdaj res nimajo pravice sprožiti volilnega spora in da so tudi zamudili določene roke. A dodaja, da gre hkrati za preveč pomembno vprašanje, da bi ga ustavno sodišče lahko odpravilo s formalističnim odnosom, in da bi moralo odločiti o vsebini pritožb(e) nad volitvami.