Teden / Govori eno, dela drugo?

O tem, ali lahko koncesionarji v zdravstvu s presežki, ki nastanejo iz storitev, plačanih z javnimi sredstvi, prosto razpolagajo ali pa so pri tem omejeni z javnim interesom, se že leta krešejo mnenja. Vmes je ustavno sodišče leta 2018 odločilo, da s presežki lahko prosto razpolagajo, saj ima celo v tem primeru pravica do svobodne gospodarske pobude koncesionarjev prednost pred javnim interesom. Potem je vlada Roberta Goloba ponovno uvedla omejitev – presežki javnih sredstev se lahko uporabijo le za izboljšanje koncesijske storitve in siceršnjega poslovanja. In pred dnevi je ustavno sodišče drugače kot pred leti odločilo, da je omejitev ustavno dopustna.

Gre za majhno, a pomembno zmago v siceršnji smeri razvoja, po kateri javni interes izgublja veljavo, zasebni, ki se kaže predvsem v svobodni gospodarski pobudi, pa jo pridobiva. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da je omejitev porabe presežkov »primeren ukrep za dosego cilja zagotavljanja namenske porabe javnih sredstev, ker spodbuja vlaganja v dejavnost koncesionarjev oziroma dodatno motivira koncesionarje k usmerjanju morebitnih presežnih finančnih virov, namenjenih zdravstveni dejavnosti, v to dejavnost«. Odločilo je tudi, da gre za nujen ukrep, saj kakršnikoli drugi manj omejevalni ukrepi »očitno ne morejo biti enako učinkoviti za doseganje navedenega cilja, kot je lahko učinkovita neposredna zakonska obveznost porabe presežkov za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti«.

Odločitev je podprlo šest sodnikov, proti so glasovali trije. To so bili nedavno izvoljena odvetnica in poznavalka davčnega prava Tamara Kek, predsednik sodišča Rok Čeferin in tudi nedavno izvoljeni 

sodnik Marko Starman. Ta je bil še v času vlade Roberta Goloba izbran kot najprimernejši izmed konservativnih kandidatov. A tedaj je v pogovoru za Mladino vsaj z nečim prijetno presenetil – s svojimi pogledi na razmerje med javnim in zasebnim, med javnim interesom in javnim dobrim na eni strani in zasebnimi interesi oziroma svobodno gospodarsko pobudo.

Glede teh tem, ki bodo gotovo pomembno zaznamovale prihodnje obdobje ustavnega sodišča, je povedal: »Javni interes je bistven in prvi, ki ga je treba varovati in zaščititi tudi v odnosu do zasebne gospodarske pobude. Saj drugače niti ne potrebujemo prava, če vse prepuščamo svobodni gospodarski pobudi. Namen pravnega varstva je varovanje šibkejših in ti se varujejo z institucijami, ki delujejo v javnem interesu. Seveda je zasebna iniciativa tudi zelo pomembna, a ne na škodo javnega interesa. Gradnja javnih institucij in javnega interesa, s tem sem zaznamovan vso kariero.« Prvo priložnost, da o enem izmed takšnih vprašanj odloča in pokaže, koliko velja njegova beseda, je dobil zelo hitro. A je, kot rečeno, ravnal drugače, kot je pred tem zagotavljal, da bo. V tej zadevi je napisal tudi odklonilno ločeno mnenje. V njem trdi, da je ustavno sodišče o tem nekoč že odločilo in da odtlej nima več kaj spreminjati svojih stališč. Ločeno mnenje je sicer začel z besedami, da mora zakonodajalec pri urejanju položaja zasebnopravnih subjektov v zdravstvu »spoštovati učinkovita ustavna jamstva svobodne gospodarske pobude«.